prosilka - Železniški zdravstveni dom Ljubljana

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ni bilo utemeljeno stališče, ki ga je organ zavzel v izpodbijani odločbi, in sicer, da glede zahtevane pogodbe ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je v tem delu napačno uporabil materialno pravo, v povezavi s tem pa je tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje.  Ker je zahtevo prosilke zavrnil že iz razloga, da ni zavezanec za posredovanje informacije javnega značaja, se v izpodbijani odločbi ni podrobneje opredelil do vsebine zahtevanega dokumenta (ali se ta nanaša na izvajanje javne službe oz. ali vpliva na njeno izvajanje in kako), v postopek pa tudi ni pritegnil oseb, na katerih pravice in obveznosti bi lahko vplivala njegova odločitev (stranskih udeležencev). Iz navedenih razlogov je IP odločbo organa odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje.

ODLOČBA:

Številka: 090-243/2018/7

Datum: 7. 12. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………..(v nadaljevanju: prosilka), z dne 17. 10. 2018, zoper odločbo SŽ – Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana, Celovška cesta 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) št. 079/18-1 z dne 8. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 17. 10. 2018 se ugodi in se odločba SŽ – Železniškega zdravstvenega doma Ljubljana, št. 079/18-1 z dne 8. 10. 2018 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 30. 8. 2018 pri organu vložila zahtevo za posredovanje pogodbe, ki jo ima organ sklenjeno s podjetjem Perun.

O zahtevi prosilke je organ dne 8. 10. 2018 izdal odločbo št. 079/18-1, s katero je zahtevo delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov o bruto zneskih kot plačilu za opravljene zdravstvene storitve in datumu sklenitve pogodbe. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da ni ne državni organ, ne javni zdravstveni zavod, ni oseba javnega prava in tudi ne poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz 1 a. člena ZDIJZ. SŽ – Železniški zdravstveni dom Ljubljana je zasebni zavod. Ni ga ustanovila Republika Slovenija in tudi ne lokalna skupnost, ampak Slovenske železnice, d.o.o. Druge zdravstvene zavode so ustanovile ali lokalne skupnosti ali Republika Slovenija, za izvajanje svojih zdravstvenih dejavnosti ne potrebujejo nobenih koncesij, medtem ko je organ moral za izvajanje svojih zdravstvenih dejavnosti pridobiti koncesijo, kot ostali zasebniki. Nadalje organ navaja, da ne prejema nobenih finančnih sredstev iz proračuna, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa prejema le plačilo za opravljanje zdravstvene storitve, tako kot drugi zasebniki s koncesijo. Glede na navedeno podatki iz zahtevane pogodbe, ki se nanašajo na plačilo za opravljene zdravstvene storitve in podatki o datumu sklenitve pogodbe, niso informacija javnega značaja, ampak gre za osebne podatke, ki jih mora organ še posebej skrbno varovati v skladu z GDPR in drugo veljavno področno zakonodajo.

Zoper odločbo organa št. 079/18-1 z dne 8. 10. 2018 (dalje izpodbijana odločba) je prosilka vložila pritožbo z dne 17. 10. 2018. Meni, da gre pri zahtevani pogodbi za informacijo javnega značaja. Organ izvaja zdravstveno dejavnost, ki je financirana iz javnih sredstev (ZZZS). Pri njegovem sodelovanju s podjetjem Perun gre za porabo javnih sredstev, zato meni, da je upravičena do celotne pogodbe oziroma podatkov (tudi do bruto zneska plačila za opravljene zdravstvene storitve in do datuma sklenitve pogodbe). Organ je kot zavezanec vpisan v register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, zato vztraja, da ji je zahtevano pogodbo dolžan posredovati.

Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. 079/18-1 z dne 5. 11. 2018, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP. Ob tem pojasnjuje, da glede na to, da prosilka navaja, da je organ vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja, da je v register zavezancev vpisan izključno le z naslednjo pravno podlago: Zakon o orožju ter Pravilnik o zdravniških pregledih posameznikov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja. Iz tega je po mnenju organa razvidno, da je zavezanec za informacije javnega značaja izključno le za izvajanje zdravstvene dejavnosti, za katero je pooblaščen na podlagi navedenega zakona in pravilnika, to je ugotavljanje, ali oseba izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest in nošnjo orožja. Pri pogodbi o zagotavljanju zdravstvenih storitev, ki jo je organ sklenil s podjetjem Perun d.o.o., pa ne gre za izvajanje te dejavnosti. Iz navedenega po njegovem mnenju izhaja, da je sklicevanje prosilke na vpis organa v register zavezancev za informacije javnega značaja v zvezi s pogodbo, sklenjeno s Perun d.o.o., brezpredmetno.

IP je organ, z dopisi št. 090-243/2018/2 z dne 8. 11. 2018 in št. 090-243/2018/5 z dne 16. 11. 2018 pozval k posredovanju dokumentacije in podaji dodatnih pojasnil, potrebnih za rešitev pritožbene zadeve. Odgovora organa, št. 079/18-3 in 079/18-4,  je IP prejel dne 14. 11. 2018 in dne 21. 11. 2018.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Ker je organ zahtevo prosilke zavrnil iz razloga, ker v delu, na katerega se ta nanaša - (pogodba s podjetjem Perun, d.o.o.), naj ne bil zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali je organ zavezanec po ZDIJZ in v katerem delu svoje dejavnosti.

V zvezi z navedbami organa, da je v register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, dostopnem na spletni strani AJPES, https://www.ajpes.si/RZIJZ, vpisan le v delu, ki se nanaša na Zakon o orožju ter Pravilnik o zdravniških pregledih posameznikov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja, IP poudarja, da je register zgolj informativne narave. Iz določbe petega odstavka 3. b člena ZDIJZ namreč izhaja, da če je pravna oseba vpisana v register zavezancev, se domneva, da je zavezanec po tem zakonu (možno pa je dokazovati nasprotno).

IP je tako v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ tudi kot izvajalec javne službe na področju zdravstvene dejavnosti in ne samo na podlagi pravnih podlag, glede katerih je vpisan v register. Iz 1. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da ta kot zavezance določa vse izvajalce javnih služb, ne glede na to, ali gre za pravne osebe javnega ali zasebnega prava. Argumentom organa, da ni zavezanec po ZDIJZ, ker ni pravna oseba javnega prava in ne javni zavod, IP posledično ni sledil. Iz obsežne prakse IP namreč izhaja, da so tudi subjekti zasebnega prava zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja, če so izvajalci javne službe, in sicer le v obsegu in glede dokumentov, ki se nanašajo na izvajanje te javne službe (glej npr. odločbo IP št. 090-33/2015 z dne 8. 7. 2015, št. 090-28/2017 z dne 22. 3. 2017 in št. 090-23/2012 z dne 27. 3. 2013). 

Da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja tudi kot izvajalec javne službe na področju zdravstvene dejavnosti, izhaja tudi iz odgovorov organa št. 079/18-3 in 079/18-4. Iz teh namreč sledi, da ima organ sklenjeno koncesijsko pogodbo z Ministrstvom za zdravje, št. 3/2013 z dne 27. 3. 2013, in sicer za opravljanje javne službe v specialistični zunajbolnišnični zdravstveni dejavnosti na področju interne medicine, dermatologije, ortopedije, otorinolaringologije, psihiatrije, okulistike, urologije, radiologije (izvajanje rentgena in ultrazvoka), nevrologije ter drugih zdravstvenih dejavnosti na področju klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje. Ob tem je organ v odgovoru št. 079/18-4 z dne 20. 11. 2018 navedel, da se pogodba, ki jo je sklenil s Perun, d.o.o., nanaša na koncesionirano dejavnost (torej na izvajanje javne službe) le v 2. členu pogodbe.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je IP ugotovil, da ni utemeljeno stališče, ki ga je organ zavzel v izpodbijani odločbi, in sicer, da glede pogodbe s podjetjem Perun, d.o.o., ki jo je zahtevala prosilka, ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je v tem delu napačno uporabil materialno pravo, v povezavi s tem pa je tudi zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje.  Ker je zahtevo prosilke zavrnil že iz razloga, da ni zavezanec za posredovanje informacije javnega značaja, se v izpodbijani odločbi organ ni podrobneje opredelil do vsebine zahtevanega dokumenta (ali se ta nanaša na izvajanje javne službe oz. ali vpliva na njeno izvajanje in kako), v postopek pa tudi ni pritegnil oseb, na katerih pravice in obveznosti bi lahko vplivala njegova odločitev (stranskih udeležencev).

Poleg tega IP ugotavlja, da je organ v dokumentu, ki ga je posredoval prosilki, kot varovane osebne podatke napačno štel podatke o bruto znesku kot plačilu za opravljene zdravstvene storitve in datumu sklenitve pogodbe. Pri obeh podatkih ne gre za podatke, ki se nanašajo na posameznike, zato ti podatki niso varovani osebni podatki. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov) , ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Iz navedenega izhaja, da podatki pravnih oseb niso varovani osebni podatki.

Bi pa pri predmetnih podatkih lahko šlo za katero izmed drugih zakonskih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki se nanašajo na pravne osebe (npr. za poslovno skrivnost po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), do česar pa se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil.

Zaradi vseh zgoraj navedenih postopkovnih kršitev, ki so bile bistvene, je IP zaključil, da je izpodbijano odločbo treba, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odpraviti.

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanim dokumentom in najbolje pozna vse okoliščine sklenitve predmetne pogodbe. Iz navedenega razloga je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem bo moral:

1. Primarno se opredeliti glede vprašanja, ali je zahtevana pogodba s podjetjem Perun, d.o.o. povezana z izvajanjem javne službe, ki jo organ izvaja na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe z Ministrstvom za zdravje in v katerem delu.
2. Iz s strani organa predloženih dokumentov ne izhaja, da bi organ v postopek izdaje izpodbijane odločbe pritegnil tretje osebe, na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev v zadevi (podjetje Perun, d.o.o.). V ponovljenem postopku mora organ, upoštevaje 43. in 44. člen ZUP, v postopek pritegniti morebitnega stranskega udeleženca in mu dati možnost, da se udeleži postopka in da se opredeli glede vprašanja, ali gre pri zahtevani pogodbi za prosto dostopno informacijo javnega značaja oz. da uveljavlja obstoj katere izmed zakonskih izjem (npr. varstvo poslovne skrivnosti).
3. Ko bo organ prejel morebiten odgovor zainteresirane tretje osebe, bo presojal morebitne zakonske izjeme iz prvega dostavka 6. člena in 5. a člena ZDIJZ, zaradi katerih lahko dostop zavrne. V zvezi s posamezno izjemo mora organ v ponovljenem postopku konkretno navesti, v katerem delu zahtevanega dokumenta podatki predstavljajo izjemo in ali je možen delni dostop. Prav tako se mora organ opredeliti glede vprašanja, ali gre za podatke, ki so javni že po zakonu, ker gre npr. lahko za podatke o izvajanju javne službe ali podatke o porabi javnih sredstev.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločitev odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Ker je IP ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali, je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah

namestnica informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav

informacijska pooblaščenka