prosilec - Občina Piran
+ -Številka: 090-242/2018
Kategorije: Stranka v postopku - pravni interes
POVZETEK:
Organ je zahtevi za dostop do informacij javnega značaja delno ugodil in prosilcu dovolil vpogled in kopiranje dokumentacije v povezavi z javnim naročilom, z izjemo varovanih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. Stranski udeleženec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, saj je prosilec v sorodstveni povezavi z neizbranim ponudnikom v postopku javnega naročila. IP je pritožbo stranskega udeleženca zavrnil kot neutemeljeno, saj je lahko prosilec v postopku dostopa do informacij javnega značaja vsaka fizična ali pravna oseba. Specifične okoliščine prosilca in njegov morebiti posebni položaj v zvezi z zahtevanimi informacijami niso pravno relevantne, saj se v postopku presoja le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega dostopna vsem, ne le prosilcu. Prosilec ima v postopku po ZDIJZ namreč pravico dostopati le do tistih dokumentov, do katerih ima dostop tudi vsaka druga fizična ali pravna oseba.
ODLOČBA:
Številka: 090-242/2018/2
Datum: 7. 11. 2018
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi stranskega udeleženca, družbe Lumar IG d. o. o., Limbuška cesta 32 a, 2000 Maribor (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 18. 10. 2018, zoper odločbo Občine Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran (v nadaljevanju organ), št. 0901-1/2018-123 z dne 3. 10. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba stranskega udeleženca Lumar IG d. o. o. z dne 18. 10. 2018, zoper odločbo Občine Piran št. 0901-1/2018-123 z dne 3. 10. 2018, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec …, je dne 25. 7. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je organ zaprosil za vpogled in prepis, fotokopije oz. elektronski zapis celotne dokumentacije v zvezi z javnim naročilom »Izvedba skoraj nič-energijske nadomestne gradnje in dozidave zdravstvenega doma Lucija, vključno z izdelavo projektne dokumentacije IP, PGD, PZI in PID, objavljene na Portalu javnih naročil št. JN000584/2018-B01, izbranega ponudnika Lumar IG d. o. o. s partnerjem Grafist d. o. o.«.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-1/2018-123 z dne 3. 10. 2018 in zahtevi delno ugodil tako, da se pred vpogledom na dokumentaciji prekrijejo varovani osebni podatki navedeni v 1. tč. izreka izpodbijane odločbe. Organ je zavrnil dostop do dveh dokumentov, saj predstavljata poslovno skrivnost ter odločil, da se dostop do idejne zasnove dovoli na način, da je možen zgolj vpogled na sedežu organa.
Zoper odločbo organa se je pritožil stranski udeleženec, ponudnik Lumar IG d. o. o. Stranski udeleženec v pritožbi z dne 18. 10. 2018 navaja, da odločbi organa nasprotuje, ker ima pravico dostopa do informacij javnega značaja vsak, vendar pa se v konkretnem primeru te pravice poslužuje oseba, ki je po globokem prepričanju stranskega udeleženca nima. Prosilec je namreč … drugega ponudnika v istem postopku javnega naročila, to podjetje pa je po presoji stranskega udeleženca izčrpalo vse možnosti pridobitve informacij v zvezi s predmetno zahtevo. Prosilca torej ni mogoče uvrstiti v krog zainteresirane javnosti, pač pa v krog udeležencev v postopku javnega naročila, ki pa je bil že zaključen. Stranski udeleženec meni, da to zadostuje, da se zahtevi prosilca ne ugodi.
Organ je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 0901-1/2018-134 z dne 2. 11. 2018.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe izhaja, da je med strankami edino sporno vprašanje to, ali je prosilec v konkretni zadevi upravičen do seznanitve z zahtevanimi informacijami na način, kot je odločil organ, ali prosilec zaradi svojega specifičnega položaja (sorodstveno razmerje z drugim ponudnikom v postopku javnega naročila) nima pravice zahtevati dostopa do informacij javnega značaja. IP je odločbo organa torej presojal izključno v obsegu pritožbenih navedb in presoje upravičenosti prosilca zahtevati dostop do informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP pojasnjuje, da 5. člen ZDIJZ, ki ureja temeljno načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja, v prvem odstavku določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilci). Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis (drugi odstavek istega člena).
Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja že 39. člen Ustave RS, ki ureja pravico do svobode izražanja, njen namen pa je vsakomur dati pravico pridobiti informacije javnega značaja. Navedena pravica je konkretizirana v ZDIJZ, temeljni namen zakona, zapisan v 2. členu, pa je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Prosilec je skladno s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ lahko vsaka pravna ali fizična oseba. Zakon te pravice ni omejil na državljane Republike Slovenije, kot tudi ni postavil drugih pogojev za to, kdo je lahko prosilec. Zakon tudi ni izključil tega, da posameznik, ki ima pravico dostopa do informacij na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. na podlagi vpogleda v zadevo kot stranka postopka po postopkovnih zakonih, kot ponudnik po ZJN-3 ipd.), ne more zahtevati teh istih informacij, do katerih ima pravico dostopa tudi na kakšni drugi zakonski podlagi, tudi na podlagi ZDIJZ. Povedano drugače – kdorkoli, ne glede na specifične okoliščine prosilca in ne glede na njegov morebiti posebni položaj v zvezi z zahtevanimi informacijami, lahko na podlagi ZDIJZ vloži zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Načelo prostega dostopa pomeni, da za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati pravnega interesa niti ni treba pravno utemeljiti zahteve, saj prosilčev namen, ki ga želi doseči s pridobitvijo zahtevanih informacij, za presojo zahteve ni pravno pomemben. V postopku po ZDIJZ se namreč presoja le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega dostopna vsem, ne le prosilcu. Prosilčev osebni interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Prosilec ima v postopku po ZDIJZ namreč pravico dostopati le do tistih dokumentov, do katerih ima dostop tudi vsaka druga fizična ali pravna oseba.
V primeru, da ima prosilec na podlagi kakšnega drugega zakona pravico dostopati do širšega obsega dokumentov, te pravice v postopek po ZDIJZ ne more prenesti, zato mu lahko organ dovoli dostop le do tistih informacij, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur. Kadar so informacije lahko dostopne vsakomur, ni nobenih razlog, da teh informacij ne more dobiti tudi konkretni prosilec. Dejstvo, da je neizbrani ponudnik v postopku javnega naročanja izčrpal vsa sredstva, ne predstavlja razloga, da v postopku po ZDIJZ ta ponudnik ali oseba, ki je v sorodstveni povezavi s ponudnikom, ne more vložiti zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj gre za ločene in samostojne zakonske podlage, ki se medsebojno ne izključujejo.
Stranski udeleženec v svoji pritožbi oporeka izključno statusu konkretnega prosilca in njegovi sorodstveni povezavi z drugim ponudnikom v postopku javnega naročanja, kar pa, kot navedeno v predhodnem položaju, v postopku po ZDIJZ, ni pravno relevantno in ne predstavlja podlage za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je namreč mogoče zavrniti le v primeru neobstoja zahtevanih dokumentov, oz. če zahtevani dokumenti vsebujejo katero izmed izjem, določeni v 5.a členu ZDIJZ oz. v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da stranski udeleženec v ničemer ni izpostavil, da dokumenti kot takšni, ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja, IP obsega in načina posredovanja informacij javnega značaja v konkretni zadevi ni presojal.
Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke