prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je z odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca za dostop do posameznih podatkov oziroma dokumentov določene javne uslužbenke iz razloga, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker posamezni podatki v zahtevanih dokumentih niso predmet zahteve. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, torej ker ni prejel zahtevanih (finančnih) dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena. Ugotovil je namreč, da organ z drugimi finančnimi dokumenti, ki bi obsegali zahtevane podatke, razen s tistimi, s katerimi prosilec že razpolaga, ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in je potrebno pritožbo prosilca iz tega razloga zavrniti.

ODLOČBA:

Številka: 090-230/2018/2

Datum: 27. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 10. 2018, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-12/2018-3-DGZR z dne 20. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 10. 2018 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, št. 090-12/2018-3-DGZR z dne 20. 9. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 Obrazložitev:

Prosilec je zahteval (finančne) dokumente, iz katerih je razvidno:

- koliko ur povečanega obsega dela in v kolikšnem znesku je bilo obračunanih … (v nadaljevanju: javna uslužbenka) za delo na projektu »Civil Protection Cooperation with the candidate countries and potential candidates – phase II«, priloga 1, 2 in 3 (v nadaljevanju: projekt IPA CZ II) na dan 13. 2. 2015, 27. 5. 2015 ter 13., 14. in 20. 6. 2015;

- finančni vir za plačilo ur povečanega obsega javni uslužbenki, oziroma v primeru, da ure niso bile obračunane, dokument, iz katerega je razviden tok denarja (kam je bil denar nakazan).

Navedel je, da potrebuje podatke v povezavi z obračunskimi listi, ki mu jih je posredoval organ v okviru predhodne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-12/2018-3-DGZR z dne 20. 9. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. Uvodoma je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je v postopku ugotovil, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, da razpolaga z nekaterimi dokumenti, ki se nanašajo na zahtevo. Ob tem je navedel, da je prosilec že prejel mesečne urne liste za mesece februar 2015, maj 2015 in junij 2015 na podlagi predhodnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, iz katerih so razvidni podatki o priznanih urah prisotnosti na delu javne uslužbenke za 13. 2. 2015, 27. 5. 2015 ter 13., 14. in 20. 6. 2015. Posebnega obračuna ur za delo javnega uslužbenca na projektu namreč ne vodi, razen časovnic (TIMESHEET), ki jih je prosilec prav tako že pridobil v okviru druge predhodne zahteve. Nadalje je navedel, da je iz dokumentov, s katerimi razpolaga, razvidno, da je javna uslužbenka prejela dodatek za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu za mesec februar 2015, ni ga pa prejela za meseca maj in junij 2015. Organ je tako prosilcu posredoval le kopijo OBRAČUNSKI LIST PLAČ – Obračunski list – po bremenitvah za mesec marec 2015 (0=2015/03/041), iz katerega je razviden vir financiranja – IPA CZ II (PP 130186) za dodatek za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu (D026). Iz obračunskega lista je razvidno, da je javna uslužbenka prejela navedeni dodatek, ki je bil izplačan v marcu 2015. Po pojasnilu pristojnih Oddelka za obračun stroškov dela se dodatki v MFERAC vnašajo v tekoči mesec za pretekli mesec, iz česar izhaja, da je bil javni uslužbenki izplačan navedeni dodatek za mesec februar 2015 pri plači za mesec marec 2015. Organ je ugotovil tudi, da ni zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje vseh osebnih podatkov za nekdanjo javno uslužbenko za delo na projektu IPA CZ II, zato je na kopiji dokumenta »OBRAČUNSKI LIST PLAČ - Obračunski list« - po bremenitvah za mesec marec 2015 (0 = 2015/03/041)« prikril:

• dodatek za delovno dobo,
• dodatek za stalnost,
• podatke o koriščenju dopusta,
• podatek o dodatnem zavarovanju,
• podatke o neto zneskih,
• podatke o prispevkih in davkih.

Glede osebnega podatka (ime in priimek) je namreč ugotovil, da prosilec zahteva dokumente s podatki o nekdanji javni uslužbenki, ki so povezani z delovnim razmerjem te javne uslužbenke, torej o izplačilih iz naslova povečanega obsega dela na posebnem projektu IPA CZ II, za čas, ko je bila še javna uslužbenka organa. Ker za osebe, zaposlene v javnem sektorju, velja bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti, je bilo odločeno, da se osebni podatek (ime in priimek) za javno uslužbenko, ki je prejela dodatek za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu IPA CZ II, ne prikrije. Iz kopije dokumenta »OBRAČUNSKI LIST PLAČ – Obračunski list - po bremenitvah za mesec marec 2015 (0 = 2015/03/041)« so bili zbrisani tudi podatki o plačilih, ki jih prosilec ni zahteval. Prikriti so bili podatki, ki se nanašajo na izplačilo plače iz rednih proračunskih sredstev (PP 4921) za plače. V utemeljitev je navedel posamezne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Pri odločitvi je organ upošteval tudi določbe prvega in šestega odstavka 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju[2]. Ker torej po mnenju organa za razkritje vseh osebnih podatkov, ki so navedeni v kopiji dokumenta »OBRAČUNSKI LIST PLAČ - Obračunski list - po bremenitvah za mesec marec 2015 (0 = 2015/03/041)«, za javno uslužbenko, in ki izkazujejo finančni vir in tok izplačila dodatka za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu IPA CZ II, ni podane podlage v zakonu, tudi ni podlage, da bi se tovrstne podatke posredovalo kot informacije javnega značaja. Organ je torej na navedeni kopiji dokumenta prikril podatke o dodatku za delovno dobo in stalnost, o koriščenju dopusta, o dodatnem zavarovanju, o neto zneskih ter o prispevkih in davkih. Zaradi navedenega je zahtevo prosilca v zvezi z dostopom do (finančnih) dokumentov, iz katerih je razvidno, koliko ur povečanega obsega dela in v kolikšnem znesku je bilo obračunanih javni uslužbenki za delo na projektu IPA CZ II na dan 13. 2. 2015, 27. 5. 2015 ter 13., 14. in  20. 6. 2015, in dokumentov, iz katerih je razviden finančni vir za plačilo ur povečanega obsega, oziroma v primeru, da ure niso bile obračunane, pa dokumenta, iz katerega je razviden tok denarja (kam je bil denar nakazan), delno zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 2. 10. 2018, v kateri je navedel, da je zahteval dokumente, iz katerih je razvidno, koliko ur povečanega obsega dela in v kolikšnem znesku je bilo obračunanih za delo na projektu pri … v posameznih dnevih, za katere je iz poročila (časovnic) razvidno, da naj bi delala. Namesto zahtevanih dokumentov je dobil zgolj Obračunski list plač, iz katerega podatki, ki jih zahteval, niso razvidni. Glede na to, da gre za evropski projekt, morajo po njegovem mnenju pri organu obstajati finančni dokumenti, iz katerih so razvidni zahtevani podatki,  to je katere ure oziroma koliko ur iz časovnic je bilo obračunanih in plačanih iz evropskih sredstev. V primeru, da gre za zbirne podatke, pa pričakuje, da bodo poleg finančnih dokumentov predložili še vse časovnice, ki so bile podlaga za obračun. Poraba javnih evropskih sredstev je javni podatek in kot tak v interesu vseh davkoplačevalcev. IP prosi, da mu zagotovi dostop do vseh tistih dokumentov, ki mu bodo skupaj zagotovili vpogled v podatke, ki jih je zahteval v prvotni zahtevi.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-12/2018/5-DGZR z dne 23. 10. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi s prilogami je priložil zahtevo s prilogami, izpodbijano odločbo in uradni zaznamek št. 090-6/2018-13-DGZR z dne 17. 9. 2018 s kopijami Mesečnih urnih list za februar, maj in junij 2015. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca je še pojasnil, da so bile Časovnice (TIMESHEET), ki jih ključni strokovnjaki organa vodijo za opravljanje dela na projektih, vodene tudi za nekdanjo javno uslužbenko, pritožnik pa jih je prejel že v okviru drugega postopka, vodenega po ZDIJZ v letu 2017. V časovnicah, ki jih pritožnik že ima, je razvidno, koliko in katere dni je javna uslužbenka delala na projektu IPA CZ II. Časovnice za mesece februar 2015, maj 2015 in junij 2015 je pritožnik tudi priložil zahtevi z dne 19. 8. 2018. V okviru drugega postopka, vodenega po ZDIJZ v letu 2018, je pritožnik na podlagi odločbe organa št. 090-6/2018-5-DGZR z dne 6. 7. 2018 in odločbe IP št. 090-162/2018/5 z dne 6. 9. 2018 med drugim prejel tudi Mesečno urno listo za Februar 2015, Mesečno urno listo za Maj 2015 in Mesečno urno listo za Junij 2015. Iz predmetnih mesečnih urnih list je razvidno, koliko ur je bilo obračunanih za 13. 2. 2015, 27. 5.2015 ter 13., 14. in 20. 6. 2015. Iz Obračunskega lista, ki ga je pritožnik prejel in priložil pritožbi, je razvidno, koliko sredstev (v bruto znesku) je prejela javna uslužbenka in so bila črpana iz proračunske postavke projekta 130186, ki je bila odprta posebej za projekt IPA CZ II, kar pomeni, da je pritožnik dobil informacijo o finančnem viru za plačilo iz naslova povečanega obsega dela za delo na projektu, kakor tudi tok denarja, saj je iz obračunskega lista razvidno, da so bila sredstva nakazana javni uslužbenki, plačane pa so bile tudi obvezne dajatve (davki in prispevki). Organ se tako s pritožbo ne strinja, saj je po njegovem mnenju pritožnik prejel dokumente s podatki, ki jih je zahteval in jih organ poseduje, razen tistih dokumentov, ki jih je že prejel v okviru drugih postopkov vodenih po ZDIJZ in so vsebinsko povezani z obravnavano zahtevo z dne 19. 8. 2018. Javna uslužbenka je prejela dodatek za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu za mesec februar 2015. Ker za meseca maj in junij 2015 javna uslužbenka ni prejela dodatka za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu IPA CZ II, ne obstajajo dokumenti o obračunu navedenega dodatka za meseca maj in junij 2015. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1 . člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Pri tem je še pojasnil, da ne glede na to, da se je pritožnik skliceval na časovnice (TIMESHEET) za februar 2015, maj 2015 in junij 2015, ki jih je že prejel v okviru drugega postopka po ZDIJZ in jih priložil zahtevi z dne 19. 8. 2018, uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja ni dolžna informacije, ki jo pritožnik že ima, obdelati, analizirati ali obrazložiti tako, da bi po kriteriju, ki bi ga morda pričakoval pritožnik, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov dokument, ki bi pritožniku omogočal neposredno seznanitev z informacijo, kot bi jo pričakoval. Zaradi navedenega je bila pritožniku poslana le kopija »OBRAČUNSKI LIST PLAČ - Obračunski list - po bremenitvah za mesec marec 2015 (0 = 2015/03/041), za javno uslužbenko, iz katerega je razviden vir financiranja - IPA CZ II (PP 130186) za dodatek za delovno uspešnost zaradi sodelovanja pri posebnem projektu (D026). Iz obračunskega lista je razvidno, da je javna uslužbenka prejela navedeni dodatek, ki je bil izplačan v marcu 2015, kajti dodatki se v MFERAC vnašajo v tekoči mesec za pretekli mesec, iz česar izhaja, da ji je bil izplačan navedeni dodatek za mesec februar 2015 pri plači za mesec marec 2015.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, ker po njegovem mnenju ni prejel zahtevanih finančnih dokumentov. Na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ ima namreč prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ, v skladu s katero lahko prosilec zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno torej je, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno za informacijo javnega značaja oziroma, ali organ razpolaga s finančnimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

Upoštevaje pogoje za informacijo javnega značaja je IP ugotovil, da organ s posameznimi finančnimi dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani, ne razpolaga v materializirani obliki (o plačilu za povečan obseg v mesecih maj in junij 2015), in da razpolaga v materializirani obliki s finančnim dokumentom, iz katerega izhaja zahtevani podatek in je bil posredovan prosilcu (obračunski list), ter da organ z drugimi finančnimi dokumenti, ki bi morali obstajati po mnenju prosilca, ne razpolaga v materializirani obliki.

IP je glede zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, koliko ur povečanega obsega dela in v kolikšnem obsegu je bilo obračunanih za delo javne uslužbenke na projektu IPA CZ II na dan 13. 2. 2015, 27. 5. 2015 ter 13., 14. in 20. 6. 2015, ugotovil, da organ s posebnimi finančnimi dokumenti o tem ne razpolaga v materializirani obliki. IP je namreč sledil utemeljitvi organa, da ne vodi posebnega obračuna ur za delo javnega uslužbenca na posebnem projektu ter da razpolaga »samo« s časovnicami (TIMESHEET) in mesečnimi urnimi listi, ki pa jih je prosilec že prejel v okviru drugih prehodnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Da je prosilec predhodno navedene dokumente že prejel, ne izhaja samo iz navedb organa, ampak tudi iz navedb samega prosilca in ugotovitev IP (v tem in v predhodnih pritožbenih postopkih). IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, da z drugimi finančnimi dokumenti, ki bi obsegali zahtevane podatke, ne razpolaga v materializirani obliki. V utemeljitev slednjega IP navaja, da je organ posamezne zahtevane dokumente oziroma podatke posredoval prosilcu v tem in drugih postopkih po ZDIJZ, ne samo na podlagi odločb IP. IP torej nima nobenega razloga, da bi dvomil o pravilnem ravnanju organa oziroma da bi sklepal, da organ prikriva določene zahtevane podatke in da prosilcu ne želi posredovati finančnih dokumentov, ki obsegajo zahtevane podatke. Teh dejstev v postopku ni izkazal niti prosilec. Prosilec, razen navedbe, da bi po njegovem mnenju organ moral razpolagati še z drugimi finančnimi dokumenti, namreč ni konkretno izkazal, da naj bi organ z zahtevanimi dokumenti dejansko razpolagal. Ob tem IP še navaja, da tudi IP za posamezne projekte razpolaga s časovnicami in z ne drugimi posebnimi finančnimi dokumenti, iz katerih bi izhajal obračun ur za delo na posameznem projektu, izplačilo pa je prav tako razvidno iz obračunskega lista.

Glede zahtevanih dokumentov o finančnem viru za plačilo ur povečanega obsega pa je IP ugotovil, da organ (za mesece februar, maj in junij 2015) razpolaga v materializirani obliki s podatkom o višini plačanih sredstev iz proračunske postavke projekta (130186) samo za mesec februar 2015. Organ je tako posredoval prosilcu dokument »OBRAČUNSKI LIST PLAČ« javne uslužbenke na način, da je prekril uvodoma navedene podatke. IP je v tem delu prav tako sledil obrazložitvi organa, da je pritožnik s tem dobil informacijo o finančnem viru za plačilo iz naslova dela na projektu, kakor tudi o toku denarja, saj je iz obračunskega lista razvidno, da so bila sredstva s proračunske postavke projekta, ki je bila odprta posebej za projekt IPA CZ II, nakazana javni uslužbenki. IP je namreč z vpogledom v navedeni obračunski list ugotovil, da se nanaša na javno uslužbenko, prav tako pa je mogoče ugotoviti, da so bila sredstva za delovno uspešnost za sodelovanje pri projektu nakazana s proračunske postavke organa in da se nanaša plačilo delovne uspešnosti na projekt IPA CZ II. Po mnenju IP gre nedvomno za finančni dokument, ki obsega zahtevane podatke. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, javna uslužbenka za meseca maj in junij 2015 ni prejela dodatka za delovno uspešnost, kar pomeni, da dokumenti o tem ne obstajajo in pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni. Ob tem IP še navaja, da so posamezni podatki o črpanju sredstev iz proračuna Evropske unije, med drugim tudi v zvezi s projektom IPA CZ II, javno dostopni v Poročilu o sredstvih Evropske unije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance k Zaključnemu računu proračuna Republike Slovenije za leto 2016.

IP je tako ugotovil, da organ z drugimi finančnimi dokumenti, ki bi obsegali zahtevane podatke, razen s tistimi, s katerimi prosilec že razpolaga, ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in je potrebno pritožbo prosilca iz tega razloga zavrniti.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga. Upoštevaje navedeno se tako IP strinja z navedbami organa, da uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja ni dolžna informacije, ki jo pritožnik že ima, obdelati, analizirati ali obrazložiti tako, da bi po kriteriju, ki bi ga morda pričakoval pritožnik, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov dokument, ki bi pritožniku omogočal neposredno seznanitev z informacijo, kot bi jo pričakoval.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je bil postopek pred odločbo pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[2] Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17).