prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

POVZETEK:

IP je ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil v ponoven postopek organu prve stopnje. V pritožbenem postopku je namreč ugotovil, da so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Slediti gre namreč zatrjevanju prosilca, da je izrek izpodbijane odločbe presplošen in ne vsebuje podatkov o tem, kateri konkretni dokumenti, ki se nanašajo na njegovo zahtevo, so bili predmet presoje, ti dokumenti pa v izreku odločbe tudi niso navedeni na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je organ izvedel, da bi ugotovil, kateri dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca pri njem sploh obstajajo. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti v kakšnem obsegu je omogočil delni dostop. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-225/2018/

Datum: 26. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (dalje IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………(v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 10. 2018, zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-15/2018/3 z dne 24. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 10. 10. 2018 zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, št. 0902-15/2018/3 z dne 24. 9. 2018 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

IP je dne 19. 10. 2018 od organa prejel odstop pritožbe prosilca z dne 10. 10. 2018, zoper odločbo št. 0901-15/2018/3 z dne 24. 9. 2018. V spremnem dopisu št. 0902-15/2018/6 z dne 18. 10. 2018 organ pojasnjuje, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Organ je odstopu pritožbe priložil tudi skene delno prekritih dokumentov, ki jih je posredoval prosilcu in skene neprekritih dokumentov, navaja pa še, da je glede na navedbe prosilca ponovno pregledal zbirko dokumentarnega gradiva in v njej ni našel vlog prosilcev na predpisanih obrazcih.

Iz izreka odločbe št. 0902-15/2018/3 z dne 24. 9. 2018 (dalje izpodbijana odločba) izhaja, da je organ zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer na način, da se v posredovanih dokumentih zavrne dostop do varovanih osebnih podatkov, tj. imen in priimkov, rojstnih datumov, nazivov, naslovov oz. krajev bivanja, elektronskih naslovov, telefonskih številk, lastnoročnih podpisov in drugih podatkov, na podlagi katerih so imetniki diplomatskih potnih listin, predstavniki katoliške cerkve, določljivi. Organ v obrazložitvi pojasnjuje, da je dne 25. 8. 2018 prejel zahtevo prosilca, v kateri ta navaja, da je v Nedeljskih novicah prebral, da imajo diplomatski potni list tudi štirje predstavniki katoliške cerkve, in zahteva posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na diplomatske potne listine predstavnikov katoliške cerkve (vlogo, odločitev,…), v elektronski obliki. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zaprosila za izdajo in odredbe o izdaji diplomatskih potnih listin štirim predstavnikom katoliške cerkve. Posredovani dokumenti so delno prekriti. Organ je namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zahtevah zavrnil dostop do varovanih osebnih podatkov, saj dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Organ je upošteval tudi določbo 3. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato organ ni prekril imen in priimkov ter lastnoročnih podpisov uslužbencev in funkcionarjev MZZ, ki so jih podali v vlogi pristojne osebe. Organ je na podlagi navedenega v zahtevanih dokumentih prekril varovane osebne podatke, to je imena in priimke, rojstne datume, nazive, naslove oz. kraje bivanja, elektronske naslove, telefonske številke, lastnoročne podpise in druge podatke, iz katerih je mogoče sklepati na identiteto prosilcev oz. imetnikov diplomatskih potnih listin.

Iz pritožbe prosilca zoper izpodbijano odločbo z dne 10. 11. 2018 izhaja, da se prosilec primarno pritožuje zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Navaja, da je izrek odločbe splošen in ne vsebuje podatkov o tem, kateri dokumenti se nanašajo na zahtevo prosilca. Govora je namreč o »posredovanih« dokumentih, ki niso navedeni z identifikacijo, npr. imenom dokumenta, opr. št., datumom,…kot bi morali biti, ne pa tudi o tem, kateri dokumenti sploh obstajajo v zvezi z njegovo zahtevo. Torej, iz izreka izpodbijane odločbe ni znano, kateri dokumenti so mu bili posredovani, niti kateri sploh obstajajo v predmetni zadevi. Prosilec meni, da je to razlog za odpravo odločbe po uradni dolžnosti, saj se odločbe ne da preizkusiti, posledično pa gre za bistveno kršitev pravil postopka. Nadalje navaja, da bi mu po ZUP morala biti dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ta možnost mu ni bila dana, zato gre tudi iz tega razloga za bistveno kršitev pravil postopka. Med posredovanimi dokumenti po njegovem manjkajo vloge prosilcev predstavnikov katoliške cerkve za izdajo diplomatskega potnega lista, ki morajo biti vloženi na predpisanih obrazcih. Zato je jasno, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj si ni zamisliti, da bi bile prošnje vložene samo kot nekakšen dopis oz. neformalna prošnja. Pa čeprav takšne prošnje so in so bile prosilcu posredovane. Prosilec domneva, da je organ od vlagateljev vendarle zahteval vložitev prošnje na predpisanih obrazcih, zato je tudi iz tega razloga po njegovem izpodbijano odločbo treba odpraviti. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbo 3. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker te določbe v ZDIJZ ni najti, gre za napačno uporabo materialnega prava, ki terja odpravo odločbe. Prosilec še navaja, da so bili dokumenti, ki so mu bili posredovani v zvezi z izpodbijano odločbo, delno prekriti. V izreku odločbe ob tem ni navedeno konkretno za vsak dokument, kateri osebni podatki so prekriti in zakaj. To pa bi moralo biti, da se lahko preizkusi zakonitost prekrivanja osebnih podatkov. Tudi zato je po mnenju prosilca podana absolutna kršitev pravil postopka, ki terja odpravo odločbe po uradni dolžnosti. Ob tem izpostavlja, da je posredovanje osebnih podatkov v okviru informacij javnega značaja mogoče tudi na podlagi testa interesa javnosti, ki pa ga organ ni izvedel, kot bi ga moral. Jasno je, da je javni interes razkritja osebnih podatkov predstavnikov katoliške cerkve, ki imajo diplomatski potni list RS, močnejši od njihovega interesa za skrivanje. Po njegovem ima javnost pravico vedeti, kdo ima diplomatski potni list, saj je ta element državnosti Republike Slovenije in to pred javnostjo ne sme biti skrito. Javnost ima pravico vedeti, kdo potuje po svetu pod oznako diplomat, čeprav to v resnici ni. Dodaja še, da je pri izdaji potnega lista potrebno narediti presojo za ugotavljanje interesa Republike Slovenije za izdajo diplomatskega potnega lista v smislu Uredbe o merilih za ugotavljanje interesa Republike Slovenije, na podlagi katerih se lahko izda diplomatski ali službeni potni list. To je ena izmed osnov in bistvenih sestavin pri izdaji diplomatskega potnega lista. Brez tega si ni mogoče zamisliti izdaje diplomatskega potnega lista, še najmanj v tem konkretnem primeru, ko gre za predstavnike zasebne pravne osebe. Te listine ni, niti ni navedena v odločbi niti ni poslana. Prosilec se sprašuje, kje je, ali je sploh ni in zakaj ni bila posredovana, če obstaja.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ kot organ državne uprave zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja in ali gre za prosto dostopne informacije. Organ je zahtevo prosilca namreč delno zavrnil, iz razloga varstva osebnih podatkov.

Ob tem IP primarno ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe prosilca, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Slediti gre namreč zatrjevanju prosilca, da je izrek izpodbijane odločbe presplošen in ne vsebuje podatkov o tem, kateri konkretni dokumenti, ki se nanašajo na njegovo zahtevo, so bili predmet presoje, ti dokumenti pa v izreku odločbe tudi niso navedeni na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati. Zaradi dejstva, da se organ v postopku ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegove presoje, in posledično tudi ni ugotavljal obstoja izjem po posameznih dokumentih, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, posledično pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se moral. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, kakšen ugotovitveni in dokazni postopek je organ izvedel, da bi ugotovil, kateri dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca pri njem sploh obstajajo. Iz izreka izpodbijane odločbe tako ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti v kakšnem obsegu je omogočil delni dostop. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Upoštevaje navedeno je IP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.

V ponovljenem postopku mora organ izvesti nov ugotovitveni postopek in popolnoma ugotoviti relevantno dejansko stanje. Pojasniti mora, s katerimi posameznimi dokumenti v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga in kako je to ugotovil. Prosilec v pritožbi namreč med drugim zarjuje, da je izdaja diplomatskega potnega lista posebej regulirana z zakonom in podzakonskimi predpisi in da bi v zvezi s tem morali obstajati dokumenti (predpisani obrazci). Organ se mora v ponovljenem postopku do teh navedb opredeliti, predvsem pa mora preveriti in navesti, kako je potekal postopek izdaje diplomatskih potnih listin za konkretne štiri primere, ki zanimajo prosilca in kateri dokumenti so ob tem dejansko nastali. Nadalje se mora organ opredeliti do vsakega tako identificiranega, posameznega dokumenta, o katerem bo odločal in izrek odločbe opredeliti na način, da bo ta izvršljiv, to je, da bo iz njega jasno in določno izhajalo, o dostopu do katerih posameznih dokumentov je organ odločal ter da bo natančno in konkretno opredeljeno, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo, če bo organ uporabil institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, prosilec pa se je v pritožbi skliceval na javni interes za razkritje, IP še dodaja, da če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, mora organ izvesti postopek po drugem odstavku 21. člena ZDIJZ. Tudi te okoliščine je organ dolžan v ponovljenem postopku preveriti in se do njih opredeliti.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je v postopku prišlo od bistvenih kršitev postopka, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je tudi pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                                 

namestnica pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka