prosilec - Gimnazija Kranj

POVZETEK:

Prosilec je od organa na podlagi ZDIJZ zahteval posredovanje določene dokumentacije. Njegovo zahtevo je organ v celoti zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ. IP je pritožbi prosilca delno ugodil, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru ni podana ter da organ razpolaga z določeno dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec. Glede dokumentacije, s katero organ ne razpolaga je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-221/2018/

Datum: 13. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o ……. z dne 1. 10. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 900-1/2018/2 z dne 1. 10. 2018, Gimnazije Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj  (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 1. 10. 2018 se delno ugodi in se odločba Gimnazije Kranj, št. 900-1/2018/2 z dne 1. 10. 2018, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati odločbo št. 103-1/2018/3 z dne 3. 9. 2018, pri čemer mora prekriti:

- v glavi dokumenta ime in priimek prosilca v konkretnem primeru ter njegov naslov;

- v uvodu odločbe elektronski naslov prosilca v konkretnem primeru;

- v tretjem, četrtem (5x) in šestem odstavku obrazložitve odločbe priimek prosilca v konkretnem primeru ter

- pod navedbo »vročiti« ime in priimek prosilca v konkretnem primeru.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

- vseh uradnih zaznamkov, ki jih je naslovljeni organ izdal na podlagi 22. člena prvega odstavka ZDIJZ, v obdobju od 22. 3. 2013 do 11. 9. 2018 ter

- vseh pisnih odločb, ki jih je naslovljeni organ izdal na podlagi 22. člena drugega odstavka ZDIJZ, v obdobju od 22. 3. 2013 do 11. 9. 2018.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja). Organ je v izpodbijani odločbi še navedel, da se v konkretni zadevi ne zasleduje javnega interesa, temveč osebni interes prosilca.

Dne 1. 10. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo, pri čemer se ta v izpodbijani odločbi med drugim niti ni opredelil do vsebine zahtevanih informacij. Prosilec nadalje meni, da njegova pravica zahtevati informacije javnega značaja ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ter da zahteva ni žaljiva, nespoštljiva in šikanozna in zato ne gre za primer, kot ga predvideva peti odstavek 5. člena ZDIJZ.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP v tem pritožbenem postopku ni posebej opredeljeval do navedb, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva in navedb, ki so vodile organ k takšni odločitvi, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa, javno-vzgojno izobraževalnega zavoda, na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje določene dokumentacije, organ pa je njegovo zahtevo v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ). Ravnatelj organa meni, da je edini razlog za podajo zahtevka na podlagi ZDIJZ, ravnateljevo nestrinjanje s prosilcem. Oba naj bi namreč bila člana Sveta kranjskih vrtcev.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. V pravni teoriji in praksi so se v zvezi z opredelitvijo zlorabe pravice razvili določeni kriteriji, iz katerih je mogoče izhajati tudi, ko govorimo o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, in sicer gre npr. za:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami;

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic;

-  z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih itd.

Upoštevaje zgoraj navedeno, IP ne more slediti navedbi organa, da je prosilec v konkretnem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Kot že prosilec sam navaja v pritožbi, je takšno vlogo vložil prvič, pri čemer pa IP dodaja, da iz njene vsebine ni mogoče razbrati kakršnikoli negativnih vrednostnih sodb in žalitev. Še več, prosilec je svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja podal na obrazcu, ki ga je v pomoč prosilcem pripravil IP in je dostopen na njegovi spletni strani. IP tako ugotavlja, da niso podani kriteriji, ki bi izkazovali, da je v obravnavanem primeru prišlo do zlorabe pravice do dostopa informacij javnega značaja.

IP se v nadaljevanju opredeljuje do zahtevanih dokumentov in ugotavlja, ali podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

Glede prosilčeve zahteve po posredovanju vseh uradnih zaznamkov, ki jih je organ izdal na podlagi 22. člena prvega odstavka ZDIJZ, v obdobju od dne 22. 3. 2013 do dne 11. 9. 2018, je organ ob odstopu pritožbe pojasnil, da v tem obdobju ni napravil nobenega uradnega zaznamka na podlagi citiranega člena ZDIJZ in zato tudi ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga. Prav tako IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti organ moral razpolagati. IP zaključuje, da organ ne razpolaga z uradnimi zaznamki, ki jih je organ izdal na podlagi 22. člena prvega odstavka ZDIJZ, v obdobju od dne 22. 3. 2013 do dne 11. 9. 2018. Posledično je v tem delu pritožbo prosilca treba zavrniti.

Poleg zgoraj navedenih dokumentov je prosilec organ zaprosil tudi za posredovanje vseh pisnih odločb, ki jih je organ izdal na podlagi 22. člena drugega odstavka ZDIJZ, v obdobju od dne 22. 3. 2013 do dne 11. 9. 2018. Organ je pojasnil, da je v tem obdobju izdal samo eno odločbo, in sicer odločbo št. 103-1/2018/3 z dne 3. 9. 2018, ki jo je hkrati z odstop pritožbe posredoval IP. Z vpogledom v  navedeno odločbo je IP ugotovil, da ta vsebuje osebne podatke prosilca v konkretnem primeru, in sicer njegovo osebno ime, njegov naslov prebivališča ter njegov elektronski naslov. IP pravne podlage za njihovo razkritje ni našel, zato bo moral organ navedene podatke ob posredovanju dokumenta prosilcu prekriti. Nasprotno pa velja za ime in priimek ravnatelja, čigar ime in priimek se prav tako omenjata v izpodbijani odločbi in nista varovana osebna podatka. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno v primerih, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Upoštevajoč zgoraj navedeno je razkritje osebnih podatkov, tj. imena in priimka ravnatelja, dopustno na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo (delno) rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                                

asistentka svetovalca   

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka