prosilec - Uprava RS za zaščito in reševanje

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do posameznih podatkov določenega javnega uslužbenca zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper del odločbe vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Ugotovil je namreč, da so določeni podatki nedvomno podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in posledično absolutno javni. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-219/2018/2

Datum: 23. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 110-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 25. 9. 2018, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-11/2018-2-DGZR z dne 17. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 25. 9. 2018 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, št. 090-11/2018-2-DGZR z dne 17. 9. 2018, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu  na elektronski naslov še podatke o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, kot izhajajo iz izpisov Mesečne urne liste (kartice) za leti 2014 in 2015 za ….«.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 11. 6. 2018 zahteval Mesečne urne liste (kartice) za javnega uslužbenca … za leti 2014 in 2015. V zahtevi je kot način seznanitve navedel elektronsko obliko in e-naslov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09011/2018-2-DGZR z dne 17. 9. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopku je ugotovil, da se zahteva nanaša na javnega uslužbenca  in da se podatki nahajajo v evidenci za avtomatsko registracijo delovnega časa za javne uslužbence organa. Nadalje je ugotovil, da ni zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov javnega uslužbenca, zato je v zahtevanih dokumentih prekril:

• podatke o odsotnosti zaradi dopusta, lanskega dopusta, privatne odsotnosti in skupnem številu ur;
• prenos ur v mesec;
• delovne ure;
• ure v dobro;
• stanje dopusta (DOP);
• stanje ur premakljiv DČ;
• stanje lanskega dopusta (LAD);
• študijski dopust (STD);
• stanje ur prerazporejenega polnega DČ;
• evidentirana delovna obveznost;
• vrste plačil: število malic, prehrana SKUPAJ,
• matična številka.

V utemeljitev je navedel, da varovanje osebnih podatkov temelji na Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) in 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izpostavil je določbi prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Po mnenju organa za razkritje predhodno navedenih podatkov ni podlage v zakonu, zato je zahtevo prosilca delno zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 25. 9. 2018, v kateri je navedel, da je uradna oseba organa za posredovanje informacij javnega značaja na posameznih mestih prekrila podatke o delu, čeprav je delavec takrat delal. Kot primer je navedel časovnico za februar 2014, iz katere je razvidno, da je delavec 15. 2. 2014 delal, medtem ko so bili na mesečni urni listi za mesec februar 2014 podatki za ta dan prekriti. IP je v odločbi št. 090-162/2018/5 z dne 6. 9. 2018 odločil, da ni pravne osnove za prekritje tovrstnih podatkov in organu naložil, da mora podatke razkriti. Dejstvo je, da je uradna oseba organa pozna navedeno odločbo IP, vendar še naprej nadaljuje s kršitvami, kar prosilca napeljuje na sum, da gre za naklepna dejanja z namenom oteževanja in zavlačevanja zakonitega razkrivanja informacij javnega značaja. Navedel je še, da je uradna oseba organa prekrila tudi podatke o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti. Po njegovem mnenju ni pravne podlage za prekritje tovrstnih podatkov o delu javnega uslužbenca.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno, z dopisom št. 090-11/2018-4-DGZR z dne 11. 10. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil pritožbo s prilogami (izpodbijana odločba, zahteva, Mesečna urna lista za mesec 2014, časovnica za mesec februar 2014), kopijo vročilnice odločbe, elektronski sporočili uradne osebe organa za posredovanje informacij javnega značaja z dne 24. in 27. 9. 2018, z vsemi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu (mesečni urni listi), elektronski sporočili z dne 24. in 27. 9. 2018 s posredovanimi dokumenti (Mesečne urne liste za leti 2014 in 2015), elektronsko sporočilo z dne 26. 9. 2018 in neanonimizirane Mesečne urne kartice. V odstopu pritožbe se je organ opredelil še do preizkusa pritožbe z vidika, ali je pritožbo vložila upravičena oseba. Navedel je, da pritožbe ni (fizično) vložila upravičena oseba. Pritožbo je sicer elektronsko podpisal prosilec, dejansko pa jo je dostavil/vložil sodelavec v fizični obliki. Fizično dostavo izkazuje tudi koda, ki je nalepljena na zgornjem delu pritožbe (takšna koda se nalepi le na fizično prejete dokumente, ki služijo kasnejši sledljivosti dokumenta v dokumentarnem sistemu DGZR). Pri tem je pomembno, da prosilec ni navedel v pritožbi podatkov o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu, prav tako sodelavec ni izkazal pooblastila za zastopanje oziroma (fizično) vlaganje pritožbe in ni aktivna stranka v postopku. V odločbi št. 090-11/2018-2-DGZR je bil naveden »PRAVNI POUK: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec, Zaloška cesta 59, 1000 Ljubljana. Pritožbo se lahko vloži pisno po pošti, ali osebno ali ustno na zapisnik pri Ministrstvu za obrambo/Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, in sicer v 15 dneh po prejemu te odločbe. Če je pritožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je oddana na pošto zadnji dan pritožbenega roka.«. Prosilec ni posredoval pritožbe po pošti, niti je ni dostavil osebno (tudi kasneje ne, do izteka pritožbenega roka), zato bi lahko organ pritožbo zavrgel s sklepom. Organ se za izdajo sklepa o zavržbi ni odločil, ker je pritožba sicer elektronsko podpisana s strani prosilca. Predlagal je, da IP v postopku na drugi stopnji preizkusi, ali je bila pritožba vložena s strani upravičene/neupravičene osebe, in pritožbo zavrže, če se besedna zveza »vložila upravičena oseba«, navedena v 240. členu ZUP, nanaša tudi na fizično vlogo pritožbe pri organu druge stopnje, ki ni bila posredovana po pošti, ampak fizično dostavljena organu prve stopnje s strani tretje osebe, ki ni stranka postopka in se ni izkazala s posebnim pooblastilom za vlaganje pritožbe. Za primer, da se pri IP nedvomno izkaže, da je bila pritožba vložena s strani upravičene osebe, pa je organ posredoval še podrobnejšo obrazložitev odločitve. V utemeljitev je navedel, da delna zavrnitev dostopa do Mesečnih urnih list javnega uslužbenca temelji na varstvu osebnih podatkov. V mesečnih urnih listah so bili prekriti podatki o odsotnosti javnega uslužbenca (zaradi dopusta, lanskega dopusta in privatne odsotnosti ter skupnem številu ur) in ne podatki o delu, kot to navaja prosilec. Tako tudi v primeru, ki ga izpostavlja prosilec v pritožbi, in se nanaša na zatrjevano brisanje podatkov o delu javnega uslužbenca 15. 2. 2014, ne drži. Javni uslužbenec takrat ni evidentiral prisotnosti na delu, niti ni bila evidentirana službena pot. Izpodbijana odločba ni »sorodna« s primerom oziroma odločbo IP št. 090-162/2018/5. Glede izražene kršitve in suma s strani prosilca, da je uradna oseba organa storila »naklepna dejanja z namenom oteževanja in zavlačevanja zakonitega razkrivanja informacij javnega značaja« pa je navedel, da so neresnične in neutemeljene. Ne glede na to, da se je prosilec skliceval na časovnico (TIMESHEET) za mesec februar 2014, ki jo je prejel v okviru drugega postopka, uradna oseba organa za dostop do informacij javnega značaja ni dolžna informacije, ki jo prosilec že imel, obdelati, analizirati ali obrazložiti tako, da bi po kriteriju, ki bi ga morda pričakoval prosilec, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov podatek/dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo, v tem primeru o tem, kje in na kakšen način je javni uslužbenec opravljal naloge za projekt 15. 2. 2014. Tudi na drugih Mesečnih urnih karticah za leti 2014 in 2015 so bili prekriti podatki o odsotnosti z dela (zaradi dopusta, lanskega dopusta in privatne odsotnosti ter skupnem številu ur) in ne podatki o delu. V primerih odsotnosti z dela zaradi privatnih razlogov in koriščenja letnega dopusta javni uslužbenec ni porabil javnih sredstev in ni imel priznanih ur dela iz delovnega razmerja, kot bi jih imel npr. v primeru službene poti ali rednega dela. Upoštevaje navedeno organ meni, da sklicevanje prosilca na odločbo IP št. 090-162/2018 ni relevantno. Ob tem je organ še navedel, da lahko javni uslužbenci organa, ki izvajajo naloge za potrebe posebnih projektov, opravijo določene naloge »v svojih pisarnah doma«, za kar ne zahtevajo priznanja ur prisotnosti na delu (v okviru delovnega razmerja), niti ne posebnih plačil, ampak zaradi pripadnosti sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, opravijo določene naloge tako rekoč prostovoljno, brezplačno in v svojem prostem času. Po mnenju organa prosilec ni upravičen do podatkov o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, saj je v okviru zahteve in delne odobritve prejel vse informacije, ki jih je zahteval za službene obveznosti javnega uslužbenca in se nanašajo na porabo javnih sredstev ter so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, razen podatkov, ki se nanašajo tudi na zasebne zadeve javnega uslužbenca, in podatkov, ki vključujejo podatke iz časa, ki jih prosilec ni zahteval. Mesečne urne kartice v rubrikah »Prenos opravljenega števila ur dela iz prejšnjega meseca«, dejansko »Prenos v mesec«, »Stanje ur premakljivega delovnega časa« in »Stanje ur prerazporejenega delovnega časa«, vključujejo tudi podatke o urah iz obdobij, za katere prosilec ni zaprosil. Rubriki »Evidentirana« delovna obveznost« in »Delovne ure« pa vsebujejo vse podatke o odsotnosti in prisotnosti javnega uslužbenca. Če bi organ razkril te podatke, ki vključujejo tudi koriščenje dopusta ali privatne odsotnosti, bi protizakonito razkril podatke ali omogočil, da bi pritožnik na enostaven način prišel do podatkov o odsotnosti z dela iz osebnih razlogov, ki jih sicer varuje Splošna uredba o varstvu podatkov. V prvem odstavku 4. člena namreč navedena uredba opredeljuje pojem »osebnih podatkov«, iz katerega izhaja kot identifikator tudi podatek o lokaciji. Če bi organ torej razkril prej navedene podatke, bi razkril podatke o lokaciji javnega uslužbenca in s tem posegel v njegovo zasebnost v povezavi s temeljnimi pravicami do njegovega zasebnega in družinskega življenja, s čimer bi pretirano posegel v osebne svoboščine. Glede na to, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica in da daje Splošna uredba o varstvu podatkov državam članicam določen manevrski prostor ter da za zaposlene v javnem sektorju velja bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, pa tudi glede na še vedno veljavno določbo 8. člena ZVOP-1 in določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je organ poslužil še testa interesa javnosti. Pri tem se je vprašal: »Ali bo razkritje vseh, tudi prikritih podatkov prispevalo k preglednejšemu delovanju javne uprave oziroma organa ter spodbujalo odgovornejše in uspešnejše delovanje javne uprave oziroma organa ter ali bo razkritje pripomoglo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost (v interesu javnosti, ne interesantno za javnost oziroma posameznika) ter ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje nad drugimi pravicami, opredeljene med izjemami v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, v tem primeru nad varstvom osebnih podatkov.«. Test interesa javnosti je tako pokazal, da razkritje vseh, tudi prikritih podatkov, ne bo prispevalo k preglednejšemu delovanju javne uprave oziroma organa ter spodbujalo odgovornejše in uspešnejše delovanje javne uprave oziroma organa. Razkritje vseh podatkov namreč po mnenju organa ne bi pripomoglo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost – v interesu javnosti, zato je mnenja, da pravica širše javnosti vedeti, ne prevladuje nad drugimi pravicami, opredeljenimi med izjemami v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ oziroma v tem primeru nad varstvom osebnih podatkov. Razkritje vseh, tudi osebnih podatkov javnega uslužbenca, kot to zahteva prosilec, ni v interesu javnosti, ampak v zasebnem interesu prosilca, saj je po tem, ko je bil od posameznih sodelavcev opozorjen, naj preneha z nadlegovanjem na delovnem mestu, začel pridobivati podatke o sodelavcih preko številnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Organ še dodaja, da nikogar drugega ne zanimajo podatki o javnih uslužbencih organa, razen prosilca, ki je v letu 2018 podal trinajst zahtev, s katerimi je zahteval različne podatke za svoje sodelavce. Zaradi navedenega organ meni, da v obravnavanem primeru ugoditev »pravici vedeti« ni pred pravico do zasebnosti in družinskega življenja ter varstvom osebnih podatkov javnega uslužbenca organa, na katerega se zahtevani podatki nanašajo. Če bi namreč organ razkril vse podatke, bi razkril tempo zasebnega življenja javnega uslužbenca, kar pa ni skladno z načelom sorazmernosti in je v nasprotju z namenom zbiranja teh podatkov. Organ bi sprejel nesorazmeren ukrep, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki (o koriščenju dopusta, privatne odsotnosti) prvotno zbrani, saj bi morebitne posledice razkritja podatkov prosilcu, zaradi »nenačrtovane nadaljnje obdelave« posegle v osebno integriteto javnega uslužbenca, povezano z zasebnim in družinskim življenjem, kar pa ni namen določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. S prekritjem podatkov na Mesečnih urnih karticah in s tem delni zavrnitvi dostopa do osebnih podatkov javnega uslužbenca je organ poskrbel za varstvo zasebnosti in integritete posameznika, skladno s tem je spoštoval evropsko in nacionalno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, hkrati pa je prosilcu omogočil dostop do podatkov, ki jih je zahteval in so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, prejel pa se je tudi podatke, ki so bili neposredna povezava za izplačilo plače, povezani s pripadajočimi dodatki za delo v posebnih pogojih dela, navedeni v zahtevanih dokumentih.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upoštevaje predhodno navedeno in določbe 246. člena ZUP se IP najprej opredeljuje do preizkusa pritožbe z vidika, ali je pritožbo vložila upravičena oseba. Kot že navedeno, je v obravnavanem primeru pritožba podpisana z elektronskim podpisom prosilca in organ ne dvomi, da gre za podpis upravičene osebe, sporno z vidika organa pa je, da predmetne pritožbe ni vložila pri organu upravičena oseba osebno. V zvezi s tem IP ugotavlja, da argumenti organa ne vzdržijo. Z vidika preizkusa pritožbe v skladu z določbami ZUP je namreč relevantno, da gre za pritožbo upravičene osebe, torej pisno izraženo voljo prosilca, ki se z odločitvijo organa ne strinja. Povedano drugače, organ prve ali druge stopnje je pri preizkusu pritožbe po določbah členov 240 do 246 dolžan ugotoviti, ali se je zoper odločbo pritožila upravičena oseba, pri tem pa ni relevantno, ali je to pritožbo vložil pri organu prosilec osebno ali ne. Organ pri preizkusu pritožbe tudi ne preverja, ali je pritožbo na pošti vložil prosilec osebno ali ne. Relevantno torej je, da organ ne dvomi, da gre za pritožbo upravičene osebe, ki se ne strinja z izdano odločbo. IP še pripominja, da predmetni členi ZUP ne določajo kot enega od načinov vložitve pritožbe »osebno pri organu«, kot to izhaja iz pouka o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi, ampak določa, da se vloži pisno ali ustno na zapisnik, pri preizkusu pa je relevantno, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe. V obravnavanem primeru je torej mogoče ugotoviti, da so predhodno navedene predpostavke za nadaljnjo obravnavo pritožbe izpolnjene.

IP nadalje ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do določenih podatkov iz zahtevanih mesečnih urnih list, zato je predmet presoje IP dostopnost do teh podatkov, in sicer:

- podatkov o delu,

- podatkov o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca,

- delovnih urah,

- stanju ur premakljivega delovnega časa,

- stanju ur prerazporejenega delovnega časa in

- evidentirani delovni obveznosti.

Prosilec se namreč ni pritožil zaradi prekritja drugih posameznih podatkov (npr. o dopustu in drugi privatni odsotnosti javnega uslužbenca, …).

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Sporno torej je, ali so predmetni podatki javno dostopni ali ne.

Pred nadaljnjo obrazložitvijo se IP opredeljuje še do navedb organa v odstopu pritožbe z dne 11. 10. 2018 glede predmeta zahteve. Po mnenju IP je predmet zahteve jasen in določen. Prosilec konkretno navaja, da prosi za Mesečne urne liste določenega javnega uslužbenca za leti 2014 in 2015. Po oceni IP to pomeni, da je treba presojati dostopnost vseh podatkov na posameznem zahtevanem dokumentu, ne glede na to, da so določeni podatki povezani s prejšnjimi meseci.

Ker je organ dostop do predmetnih podatkov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, se IP opredeljuje do te izjeme. Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je pri tej izjemi potrebno upoštevati določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-1. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga po točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, v skladu s katero je posredovanje določenih osebnih podatkov javnega uslužbenca zakonito, zato je pritožbi prosilca delno ugodil. IP je pri tem izhajal iz naslednjih dejstev:

• podatki se nanašajo na javnega uslužbenca;
• podatki o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, so nedvomno podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev in z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Upoštevati je namreč treba, da se skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena (ki med drugim določa kot izjemo tudi varstvo osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Povedano drugače, ne glede na to, da se zahteva nanaša na osebne podatke, niso varovani vsi osebni podatki, in sicer niso varovani osebni podatki, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kot navaja že organ, sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tako Upravno sodišče[2] kot tudi IP[3].

Po mnenju IP ni dvoma, da  so podatki, o katerih je odločil v 1. točki izreka te odločbe, podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar podrobneje utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe. Podatki o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti so vse podatki, ki so neposredno vezani na delo javnega uslužbenca in tako ne predstavljajo podatkov iz zasebne sfere javnega uslužbenca, ki bi jih bilo treba varovati, kamor sodi npr. dan koriščenja dopusta. Ob tem IP navaja, da tudi število dni odrejenega in število dni izkoriščenega letnega dopusta javnega uslužbenca ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Že iz jezikovne razlage predmetnih podatkov izhaja, da gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj gre za podatke, povezane z delovnimi obveznostmi javnega uslužbenca. Navedeno je mogoče utemeljiti tudi na podlagi Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju: Uredba)[4]. Kot izhaja že iz naslova Uredbe, gre za podzakonski predpis, ki ureja delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave, kamor sodi tudi organ. Predmetna uredba tako ureja obseg in razporeditev polnega delovnega časa, neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, premakljiv začetek in konec delovnega časa (presežek oziroma primanjkljaj ur,…), delo preko polnega delovnega časa, pa tudi evidentiranje prisotnosti in odsotnosti. Predmetni podatki so torej podatki, ki so predmet ureditve po Uredbi, nanašajo pa se na delovne obveznosti javnega uslužbenca.

Upoštevaje navedeno se tako IP ne strinja z navedbami organa, da bi podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil, razkrili tempo zasebnega življenja javnega uslužbenca, in prav tako se ne strinja, da gre za podatke o lokaciji javnega uslužbenca, z razkritjem katerih bi se poseglo v njegovo zasebnost in bi predstavljalo pretiran poseg v osebne svoboščine javnega uslužbenca. Podatki za imenovanega javnega uslužbenca, kot izhajajo iz točke 1 izreka te odločbe, so torej po mnenju IP nedvomno podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da ni pravne podlage za prekritje teh podatkov, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil.

Se pa IP strinja z navedbami organa, da uradna oseba organa za dostop do informacij javnega značaja ni dolžna informacije, ki jo prosilec že ima, obdelati, analizirati ali obrazložiti tako, da bi po kriteriju, ki bi ga morda pričakoval prosilec, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvaril nov podatek/dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo, v tem primeru o tem, kje in na kakšen način je javni uslužbenec opravljal naloge za projekt 15. 2. 1014. V tem delu je namreč tudi IP ugotovil, da so na zahtevanih dokumentih evidentirani varovani osebni podatki, in da torej ne gre za podatke, ki bi bili povezani porabo s javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca, in da je organ pravilno prekril tudi druge varovane osebne podatke. V zvezi z navedenim IP opozarja na določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, iz katerih izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako tudi niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. Organ in IP sta torej v skladu z določbami ZDIJZ dolžna odločiti o dostopu do dokumentov oziroma podatkov, ki so predmet posamezne zahteve, nista pa pri tem dolžna analizirati podatkov. Konkretno to pomeni, da organ in IP v obravnavanem primeru nista dolžna ugotavljati npr. kje in na kakšen način je javni uslužbenec opravljal naloge za projekt 15. 2. 2014.

Glede na to, da se je organ opredelil do testa interesa javnosti le v odstopu pritožbe in da testa interesa javnosti prosilec ni predlagal, se IP do tega posebej ne opredeljuje. K navedenemu IP še dodaja, da drugih izjem po ZDIJZ (razen po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) po uradni dolžnosti ni ugotovil.

V zvezi z navajanjem organa o razlogih, zaradi katerih je prosilec vložil to in druge tovrstne zahteve, pa IP navaja, da interes prosilca v postopku po ZDIJZ ni relevanten. Če so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, lahko organ zavrne dostop do podatkov oziroma dokumentov le v primerih, če so podane izjeme po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevati je treba, da se v postopkih po ZDIJZ odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je rezultat presoje oziroma odločitev enaka za vse, ne glede na prosilca in njegov interes. Izjemoma lahko organ zavrne dostop do zahtevanih podatkov tudi v primeru, če je podana zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ, vendar IP ob tem pripominja, da sta sodna praksa[5] in praksa IP[6] pri tem zelo restriktivni.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                         

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,                                           

svetovalka IP   

Informacijski pooblaščenec:      

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,                                                                       

namestnica pooblaščenke         

[1] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[2] Npr. v sodba št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011.

[3] Npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[4] Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17.

[5] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. III U 240/2012-15, II U 214/2016-12 in I U 1816/2016-34.

[6] Npr. odločbe IP št. 090-117/2012/3, 090-19/2016/, 090-211/2016 in 090-175/2017.