Amnesty international Slovenija - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija

POVZETEK:

 V zadevi dostopa do informacij javnega značaja je organ s sklepom podaljšal rok za odločitev. Zoper odločitev organa se je prosilec pritožil, pri čemer je organ njegovo pritožbo, upoštevaje dejstvo, da pritožba zoper sklep o podaljšanju ni dovoljenja (tretji odstavek 24. člena ZDIJZ), zavrgel. Zoper sklep o zavrženju se je prosilec pritožil, pritožbo je obravnaval IP, ki je ugotovil, da je bilo ravnanje organa, skladno z zakonom in zato tudi zavrnil pritožbo prosilca. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-218/2018/2

Datum: 26. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Amnesty International, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana, z dne 5. 10. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep, št. 090-103/2018/14 (2061-03) z dne 19. 9. 2018, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana  (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 19. 9. 2018 zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-103/2018/14 (2061-03) z dne 19. 9. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

IP je dne 6. 9. 2018 prejel pritožbo prosilca zoper sklep organa, št. 090-103/2018/8 (2061-01) z dne 21. 8. 2018. Z navedenim sklepom je organ zaradi obsežnosti primera podaljšal rok za odločitev še za največ 30 delovnih dni ter obenem prosilca s pravnim poukom podučil, da pritožba zoper sklep ni dovoljena.

Prosilec v pritožbi navaja, da je dne 30. 7. 2018 podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana, pri čemer je brez kakršnegakoli procesnega sklepa o posredovanju zahteve na drug vsebinsko pristojni organ, prejel izpodbijani sklep organa. Prosilec nadalje navaja, da je podaljšanje roka za odločitev povsem arbitrarno in ne obrazloženo ter da je takšna odločitev organa identična vsebinski zavrnilni odločbi. Prosilec še doda, da zahtevani dokumenti obstajajo (sklicuje se na članek v časopisu Dnevnik), pri čemer so po njegovem mnenju pravni učinki sklepa enaki zavrnilni vsebinski odločbi. Glede na vse navedeno, prosilec IP naproša, da meritorno odloči o vloženi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja tako, da mu omogoči dostop do zahtevanih informacij.

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, upoštevajoč četrti odstavek 27. člena ZDIJZ in drugi odstavek 239. člena ZUP, posredoval organu. ZUP namreč predvideva preizkus procesnih predpostavk, ki ga mora ob prejemu pritožbe opraviti prvostopenjski organ, skladno s prvim odstavkom 240 člena ZUP, ki določa, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.  

Ob preizkusu procesnih predpostavk je organ ugotovil, da pritožba zoper sklep o podaljšanju roka za odločitev ni dovoljena, zato je pritožbo prosilca z izpodbijanim sklepom zavrgel. V obrazložitvi sklepa se organ sklicuje na 240. člen ZUP, ki določa, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. V pritožbenem postopku je organ ugotovil, da pritožba prosilca zoper sklep o podaljšanju roka torej ni dovoljena in se pri tem skliceval na četrti odstavek 99. člen in prvi odstavek 258. člen ZUP. Slednji določa, da je pritožba zoper sklep dovoljena samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno, pri čemer se organ sklicuje na tretji odstavek 24. člena ZDIJZ, ki določa, da zoper sklep o podaljšanju roka za odločitev ni pritožbe.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanega sklepa ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, se želi na tem mestu opredeliti do navedbe prosilca glede izdaje sklepa o podaljšanju roka za odločitev in identičnosti tega sklepa z vsebinsko zavrnilno odločbo. IP takšni navedbi prosilca ne more pritrditi. V konkretnem primeru je organ s sklepom odločal o vprašanju, ki se tiče postopka (podaljšanje roka za odločitev) in nikakor ne vsebinsko o zadevi, ki je predmet postopka (vsebinska presoja dostopa do zahtevanih dokumentov). Slednje pomeni tudi, da IP ne more ugoditi zaprosilu prosilca, da meritorno odloči o vloženi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja tako, da mu omogoči dostop do zahtevanih informacij. Kot že zgoraj navedeno je IP, dolžan preizkusiti odločitev organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pritožba prosilca pa se nanaša na sklep o zavrženju, v katerem se ni odločalo o prosti dostopnosti dokumentov, temveč zgolj o procesnem vprašanju, tj. podaljšanju roka za odločitev. Poziv IP, da meritorno odloči o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, je zato irrelevanten. Prav tako pa je za presojo tega pritožbenega postopka irrelevantna navedba prosilca, da je svojo zahtevo naslovil na Ministrstvo za notranje zadeve, sklep o podaljšanju roka za odločitev pa je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, o čemer ni bil obveščen. Peti odstavek 65. člena ZUP določa, da če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki. 12. člen Uredbe o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17 in 52/18; v nadaljevanju Uredba) določa, da sta v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Policija in Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Organ je dolžan obvestiti prosilca o odstopu njegove zahteve v primeru, ko gre za vlogo, ki je ni pristojen sprejeti. V konkretnem primeru je bila zahteva naslovljena na ministrstvo, ki je zahtevo odstopilo svojemu organu v sestavi. IP meni, da ne gre za primer, kot ga opisuje 65. člen ZUP.

V skladu z 24. členom ZDIJZ mora organ o podaljšanju roka odločiti s sklepom ter o tem obvestiti prosilca, pri čemer mora v sklepu navesti tudi upravičene razloge za podaljšanje roka za odločitev. Za podaljšanje roka se mora organ odločiti najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve. Zoper takšen sklep po izrecni določbi tretjega odstavka 24. člena ZDIJZ ni posebne pritožbe, lahko pa se sklep (smiselno) po splošnih predpisih upravnega postopka izpodbija v kontekstu kršitev pravil postopka, hkrati z odločbo o glavni strani.

Upoštevaje zgoraj navedeno, IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo prosilca zoper sklep o podaljšanju roka za odločitev. ZDIJZ namreč izrecno določa, da pritožba zoper takšen sklep ni dopustna (tretji odstavek 24. člen ZDIJZ). Iz navedenega razloga je zato IP pritožbo prosilca, na podlagi 248. člena ZUP, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                                

asistentka svetovalca     

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka