prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor

POVZETEK:

Organ je zavrgel zahtevo prosilca, ker je o enaki njegovi zahtevi že odločal z odločbo, s katero je zavrnil zahtevo zaradi neobstoja dokumentov. IP je ugotovil, da gre za drugo zahtevo, o kateri organ še ni odločal ter da dokumenti obstajajo. IP je odločitev organa delno odpravil ter odločil, da mora organ prosilcu posredovati dokumente. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP zahtevo zavrnil, zato mora organ te podatke na dokumentih prekriti. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-217/2018/11

Datum: 13. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 251. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 9. 2018, zoper odločbo Ministrstva Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-13/2013/159 z dne 17. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2018 se delno ugodi in se odločba Ministrstva Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 090-13/2013/159 z dne 17. 9. 2018 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije in omogočiti vpogled do naslednjih dokumentov:

• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 108-00-2/2004-51-sb z dne 7. 7. 2006, pri čemer se v izreku prekrije rojstni datum in naslov posameznice ter na drugi strani spodaj, pri »odločbo vročiti«, naslov posameznice;
• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 100-10/2010-17 z dne 15. 4. 2010, pri čemer se v izreku prekrije rojstni datum posameznice;
• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 100-74/2011-9 z dne 15. 4. 2011, pri čemer se v izreku prekrije rojstni datum posameznice;
• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 1004-93/2015/2 z dne 15. 1. 2015, pri čemer se v izreku prekrije rojstni datum posameznice.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja po elektronski pošti podal Ministrstvu Republike Slovenije za javno upravo zahtevo z dne 20. 8. 2018, da mu organ, kot informacijo javnega značaja, posreduje akt – odločbo o imenovanju ……, inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. Prosilec zahteva informacijo v obliki fotokopije in v obliki vpogleda.

Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo je na podlagi 20. člena ZDIJZ, dne 23. 8. 2018, z dopisom št. 090-84/2018/2, zahtevo odstopilo Ministrstvu RS za okolje in prostor, Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor (organ), ker ni razpolagalo z dokumentom.

Organ je z izpodbijano odločbo št. 090-13/2013/159 z dne 17. 9. 2018 (v nadaljevanju: odločba) zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je o enaki zahtevi prosilca že odločal z odločbo št. 090-13/2013/153 z dne 18. 7. 2018. Ker je bilo o zahtevi že odločeno, je organ zahtevo zavrgel po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. V odločbi z dne 18. 7. 2018 je organ zavrnil zahtevo za pridobitev akta – odločbe o imenovanju ……., inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor iz leta 2007, ker organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec. Iz obrazložitve odločbe še izhaja, da je organ prosilcu v zvezi z več njegovimi zahtevami podobne vsebine že odgovoril ter izdal odločbo o zahtevah glede pooblastil in podlag za inšpekcijski nadzor, tako da je bil o tem prosilec že seznanjen.

Prosilec je zoper odločbo, po elektronski pošti, dne 28. 9. 2018, podal pritožbo k IP, v kateri je navedel, da se je zahteva z dne 20. 6. 2018 nanašala na akt – odločbo samo iz leta 2007. Iz zahteve z dne 20. 8. 2018 pa izhaja, da se ta nanaša na celotno obdobje od imenovanja (napredovanja) do 20. 8. 2018, za ga. …….., Inšpektorat RS za okolje in prostor, in ne samo za leto 2007. Ker vlogi nista enaki, prosilec zahteva, da IP ugodi zahtevi, kot je navedeno v vlogi z dne 20. 8. 2018 in v obrazložitvi pritožbe. Navaja, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja, ….., opustil dolžno ravnanje, ko je v odločbi zapisal netočne podatke ter zahteval, da IP proti tej osebi ukrepa.

IP je na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP pritožbo dne 2. 10. 2018 odstopil organu.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 090-13/2013/161 z dne 11. 10. 2018, odstopil v reševanje IP.

IP je prosilcu dne 18. 10. 2018 po elektronski pošti poslal poziv za pojasnila št. 090-217/2018/2. Prosilec je IP dne 24. 10. 2018 poslal odgovor, v katerem je navedel, da ni prejel zahtevanih dokumentov in naštel, katerih dokumentov ni prejel.

IP je dne 24. 10. 2018 organu posredoval poziv, naj se opredeli do navedb pritožnika in mu posredoval prosilčev odgovor v izjasnitev.

Organ je dne 2. 11. 2018 IP posredoval odgovor, v katerem je navedel, da nima dokumenta, ker odločba o imenovanju ne obstaja ter da se pooblastila inšpektorjem ne podeljujejo z odločbo, inšpektorja se tudi ne imenuje. Organ pa je prosilca seznanil s pooblastilom, podeljenim inšpektorici.

IP je pri organu preveril, ali obstaja odločba o imenovanju v naziv za omenjeno inšpektorico.

Organ je IP dne 8. 11. 2018 posredoval štiri odločbe o imenovanju v naziv za omenjeno inšpektorico, in sicer iz let 2006, 2010, 2011, 2015.

Pritožba je utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Sporno je, ali je organ z izpodbijano odločbo odločal o isti zahtevi, o kateri je že bilo odločeno ter ali zahtevana informacija javnega značaja obstaja. Sporno je tudi, ali se je prosilec z informacijo v času izdaje te odločbe organa že seznanil. V konkretnem primeru je torej sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je z odločbo zavrgel zahtevo, ker je o njej že odločil.

IP ugotavlja, da je prosilec organu podal dve zahtevi, prvo dne 20. 6. 2018, o kateri je organ dne 18. 7. 2018 odločil z odločbo št. 090-13/2013/153 in zahtevo zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. Dne 20. 8. 2018 je prosilec podal novo zahtevo,  o kateri je organ dne 17. 9. 2018 odločil z odločbo št. 090-13/2013/159 in zahtevo zavrgel, ker je o tej zahtevi že odločil z odločbo št. 090-13/2013/153. Prosilec v pritožbi nasprotuje ugotovitvi organa, da gre za enaki zahtevi.

V konkretnem pritožbenem postopku je IP najprej ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanim dokumentom. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 IP je ugotovil, da organ razpolaga z:

• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 108-00-2/2004-51-sb z dne 7. 7. 2006,
• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 100-10/2010-17 z dne 15. 4. 2010,
• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 100-74/2011-9 z dne 15. 4. 2011,
• Odločbo o imenovanju v naziv šifra 1004-93/2015/2 z dne 15. 1. 2015.

Ti dokumenti so bili predmet tega pritožbenega postopka.

Ker je organ tekom pritožbenega postopka v dopisu št. 090-13/2013/161 z dne 11. 10. 2018 navedel, da je prosilec že prejel vse listine, ki so urejale in izkazovale pooblastila omenjene inšpektorice, je IP pri prosilcu preveril, s katerimi dokumenti v zvezi z zahtevo ga je organ že seznanil. Prosilec je v dopisu z dne 24. 10. 2018 naštel dokumente, s katerimi ni bil seznanjen, med drugim tudi ni bil seznanjen z odločbo o imenovanju inšpektorice. IP je ugotovil, da je organ prosilcu po elektronski pošti dne 14. 3. 2013 posredoval dokument pooblastilo za inšpektorico.

IP ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 20. 8. 2018 zahteval, da mu organ kot informacijo javnega značaja posreduje akt – odločbo o imenovanju ga. ….., inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj. V zahtevi z dne 20. 6. 2018 pa je prosilec zahteval, da mu organ. kot informacijo javnega značaja. posreduje akt – odločbo o imenovanju ga. ……., inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, iz leta 2007. IP je preveril vsebino obeh zahtev in ugotovil, da se razlikujeta v tem, da v prvi zahtevi z dne 20. 6. 2018 prosilec zahteva odločbo o imenovanju inšpektorice iz leta 2007, v drugi, z dne 20. 8. 2018, pa zahteva odločbo, ki ni vezana na določeno leto. Organ je z odločbo z dne 18. 7. 2018 zavrnil zahtevo za posredovanje odločbe o imenovanju ……., inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor iz leta 2007, ker organ ne razpolaga z dokumentom ter navedel, da je prosilca v zvezi s prejšnjimi zahtevami z odločbo že seznanil s pooblastili in podlagami za inšpekcijski nadzor.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da je zahteva prosilca z dne 20. 8. 2018 drugačna zahteva kot zahteva z dne 20. 6. 2018, prav tako pa je organ napačno ugotovil dejansko stanje, da z dokumenti ne razpolaga. IP je namreč ugotovil, da organ razpolaga s štirim odločbami o imenovanju v naziv. Organ je na podlagi zahteve z dne 20. 6. 2018, kot zahtevane dokumente opredelil dokument - pooblastilo inšpektorici in ne odločbe o imenovanju v naziv. Prosilcu je tako posredoval le dokument o podeljenem pooblastilu inšpektorici, ki pa ni dokument, ki ga prosilec zahteva v zahtevi z dne 20. 8. 2018.

IP je tekom dopolnilnega postopka ugotovil, da so dokumenti, ki jih je organ posredoval IP in so predmet tega pritožbenega postopka, tisti, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 20. 8. 2018. IP ni sledil organu, da dokumenta, ki ga je zahteval prosilec, nima. Prosilec namreč ne more vedeti (in tega tudi ni dolžan), kako se posamezen dokument pri organu natančno imenuje. Dejstvo je, da je prosilec po vsebini povsem jasno navedel, s katero informacijo javnega značaja se želi seznaniti, torej z odločbo o imenovanju, da pa ni točno navedel, da gre za odločbo  o imenovanju v naziv, pa se mu ne more šteti v škodo, saj je tudi brez navedbe »v naziv«, možno razumeti, za katero vrsto odločbe gre. IP ugotavlja, da pridobitev naziva ureja Zakon o javnih uslužbencih. Glede na 84. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami) uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. Naziv se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto, v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv. Uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva. Poimenovanja nazivov, med drugimi tudi inšpektorjev in drugih uradnikov s posebnimi pooblastili in dolžnostmi, se določijo s posebnim zakonom ali z uredbo vlade. Glede na navedeno IP zaključuje, da je odločba o imenovanju v naziv tisti dokument, ki ga zahteva prosilec.

V kolikor pa je organ menil, da zahteva prosilca ni jasna, pa bi prosilca moral pozvati na dopolnitev zahteve. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora namreč prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in način, na katerega se želi seznaniti z njo. Če je zahteva prosilca nepopolna, mora organ (prvi odstavek 18. čl. ZDIJZ) prosilca pozvati na dopolnitev zahteve, pri čemer mu je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja dolžna nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve (in mu npr. pojasniti, s katerimi dokumenti organ sploh razpolaga).

Ker je IP ugotovil, da gre pri zahtevi z dne 20. 8. 2018 za drugo zahtevo ter da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, je tako organ napačno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, ker je po 129. členu ZUP zavrgel zahtevo iz razloga, ker je o njej že odločal. Ob tem IP še dodaja, da bi organ o zavrženju zahteve moral odločiti s sklepom (in ne z odločbo), kar pa glede na druge, že ugotovljene kršitve v postopku, v obravnavanem primeru ni bistveno (ker je IP odločbo organa odpravil že iz drugih, prej navedenih razlogov).

IP je tako v nadaljevanju po uradni dolžnosti preveril, ali je glede obravnavanih dokumentov podana katera izmed izjem iz 5 a. in 6. člena ZDIJZ.

IP je ob pregledu dokumentov ugotovil, da nekateri vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ob tem pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[1], ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1), v kolikor ni v nasprotju s to uredbo.

IP je po pregledu dokumentov ugotovil, da ti vsebujejo osebne podatke, in sicer ime, priimek inšpektorice ter ime in priimek glavne inšpektorice ter v. d. glavne inšpektorice, naslov bivališča inšpektorice ter njen rojstni datum. Ti podatki so glede na določila Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatki. Javni sektor mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov imeti pravno podlago v zakonu.

Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ obenem izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko, pod določenimi pogoji, dopustno tudi v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

IP ugotavlja, da so v dokumentih navedena imena in priimki javnih uslužbencev, za razkritje teh osebnih podatkov, ki so zaposleni pri organu, pa je podana pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da so podatki, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, absolutno javni podatki. Navedeni osebni podatki v skladu s prej navedenim niso varovani osebni podatki. IP pa ob tem ni našel pravne podlage za razkritje naslova bivališča javne uslužbenke ter njenega rojstnega datuma, ki sta posledično varovana osebna podatka. Te podatke mora organ na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skaldu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

IP drugih izjem od prostega dostopa po ZDIJZ ni našel.

Glede na vse navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, pritožbi prosilca delno ugodil, izpodbijano odločbo delno odpravil ter o zadevi odločil sam, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem mora organ na posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                         

Urška Črnič, univ. dipl. prav.,

svetovalka informacijskega pooblaščenca                                           

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES