prosilec - Občina Naklo

POVZETEK:

Prosilec je organu podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z vprašanjem, kdo je odgovoren za različno obravnavo pravnih oseb in občanov pri plačilu NUSZ za leto 2015. Organ je odločbo zavrnil iz razloga, ker z dokumenti ne razpolaga in prosilcu ni dolžan odgovoriti na vprašanje niti ustvariti novega dokumenta. IP je zavrnil pritožbo, ker je ugotovil, da organ dokumentov, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje, nima in tako ni izpolnjen pogoj za obstoj informacije javnega značaja, to je da se dokument nahaja v materializirani obliki.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-211/2018/4

Datum: 23. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi  …… (v nadaljevanju: prosilec), z dne  4. 10. 2018, zoper odločbo Občine Naklo, Stara cesta 61, Naklo (v nadaljevanju: organ), št. 0901-0012/2018-2 z dne 14. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 4. 10. 2018. 2018 zoper odločbo št. 0901-0012/2018-2 z dne 14. 9. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 21. 8. 2018 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja organu podal zahtevo, v kateri je zahteval odgovor na vprašanje, kdo v Občini Naklo je odgovoren za različno obravnavo pravnih oseb in občanov pri plačilu NUSZ za leto 2015. Prosilec je želel dostop do zahtevanih informacij v obliki datoteke po e-pošti.

Organ je z odločbo št. 0901-0012/2018-2 z dne 14. 9. 2018 zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanje prosilca. Da bi organ zadostil zahtevi prosilca, bi moral ustvariti novo informacijo javnega značaja, česar pa organi niso dolžni. Informacije, ki jih želi prosilec tudi niso takšne narave, za katere bi zakonodaja predpisovala, da se nahajajo v materializirani obliki. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi prizadevati za uresničitev tega namena, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Glede na ZDIJZ so organ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, analizirati podatkov. Organ je zahtevo zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

Prosilec je zoper odločbo dne 4. 10. 2018 podal pritožbo, v kateri je navedel, da ugovarja odločbi iz vseh razlogov, posebej pa navaja, da ne drži navedba občine, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja odgovor na vprašanje, saj ima organ v svojih splošnih podatkih pod zaporedno št. 2 v osnovnih podatkih v katalogu informacij javnega značaja navedene organe občine in njihove pristojnosti, zavezance, kontaktne osebe, sezname zakonov, podzakonskih aktov, predpisov EU in drugo našteto. Navaja, da iz teh dokumentov ter Ustave Republike Slovenije in predpisov izhaja zahtevana informacija. Pritožnik IP predlaga, da organu naloži, da prosilcu posreduje zahtevano informacijo.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 0901-0012/2018-4 z dne 8. 10. 2018, odstopil v reševanje IP.

Organ je v zvezi z zadevo dne 11. 10. 2018 IP posredoval dodatna pojasnila.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Sporno je, ali organ z določenimi dokumenti razpolaga ter ali gre za informacijo javnega značaja.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu zahtevo v celoti zavrnil ter da mu ni posredoval nobenih dokumentov.

Glede na to da je prosilec postavil zahtevo na podlagi ZDIJZ v obliki vprašanja, IP pojasnjuje, da je zahtevo in pritožbo prosilca v skladu s svojimi pristojnostmi v pritožbenem postopku obravnaval po ZDIJZ v smislu prostega dostopa do informacij javnega značaja. V konkretnem pritožbenem postopku je IP najprej ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja odgovor na prosilčevo vprašanje.

Pogoj za opredelitev informacije kot informacije javnega značaja, je tudi, da organ z njo razpolaga ter da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če kateri od pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki, organ z njim ne razpolaga, informacija ne spada v delovno področje organa) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

Iz prakse IP izhaja, da mora organ prosilcu posredovati informacije javnega značaja, tudi ko prosilec zahteva odgovore na vprašanja, če odgovor izhaja iz dokumenta. Takšno stališče je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotavlja odprtost in javnost delovanja organov in z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP).

V zvezi s pritožbeno navedbo, da organ informacije ima, je IP pri organu dne 10. 10. 2018 še dodatno preveril, ali obstajajo pri organu dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevane informacije kot odgovori na prosilčevo vprašanje, kdo je odgovoren za različno obravnavo pravnih oseb in občanov pri plačilu NUSZ.

Organ je IP dne 11. 10. 2018 posredoval pojasnilo, v katerem je navedel, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na podlagi določila 403. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list Republike Slovenije, št. 13/11, s spremembami - v nadaljevanju ZDavP-2) plača zavezanec na podlagi odločbe, ki mu jo izda davčni organ, na območju katerega nepremičnina leži. Skladno s 404. členom ZDavP-2 davčni organ izdaja odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto, oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Odločbe, na podlagi katerih so zavezanci plačevali NUSZ, je v letu 2015 po uradni dolžnosti izdala Finančna uprava Republike Slovenije, Finančni urad Kranj (v nadaljevanju: FURS). Odločbe o NUSZ za leto 2015 je FURS izdal na podlagi: Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Naklo (Uradni list Republike Slovenije, št. 95/2012) -  omenjeni odlok je v letu 2012 sprejel Občinski svet Občine Naklo; Sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2015 (Uradni list Republike Slovenije, št. 85/2014) – sklep je sprejel Občinski svet Občine Naklo, na svoji 2. redni seji dne 12.11.2014; in podatkov, ki jih je FURS posredovala Občina Naklo.

Organ je še navedel, da je vse zavezance za plačilo NUSZ v letu 2015 obravnaval enako – tako je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Naklo (Uradni list Republike Slovenije, št. 95/2012) veljal za vse zavezance enako, prav tako je Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2015 (Uradni list Republike Slovenije, št. 85/2014) veljal za vse zavezance enako. Vsi zavezanci so prav tako imeli možnost seznaniti se s podatki, ki jih je organ posredoval FURS, v ta namen je bila opravljena javna razgrnitev podatkov v obdobju od 11. 12. 2014 do 12. 1. 2015. Organ meni, da se vprašanje prosilca verjetno nanaša na postopke s pravnimi sredstvi zoper odločbe NUSZ za leto 2015 izdane s strani FURS. Organ meni, da ni pristojen za ugotavljanje, kdo naj bi bil odgovoren za različno obravnavo pravnih oseb in občanov pri plačilu NUSZ za leto 2015.

IP pojasnjuje, da je organ prosilcu dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da z dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevane informacije, ne razpolaga. Organ je namreč v dopisu IP podrobno pojasnil postopek odmere NUSZ, in sicer kdo izda odločbo o NUSZ in na podlagi katerih podatkov je nadomestilo odmerjeno ter razloge, zakaj z dokumenti, iz katerih bi izhajal odgovor na prosilčevo vprašanje, ne razpolaga. Glede na to, da je organ dovolj izčrpno pojasnil razloge, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil njegovim navedbam. IP tudi pri pregledu dokumentacije ni podvomil v to, da organ ne razpolaga z dokumenti. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z dokumenti in jih ne bi želel posredovati prosilcu. Organ je namreč v dopisu še dodatno pojasnil, da vse zavezance za NUSZ obravnava enakopravno, v skladu z odlokom občine ter da ni pristojen za ugotavljanje, kdo naj bi bil odgovoren za različno obravnavo pravnih oseb in občanov pri plačilu NUSZ. IP je tako v celoti sledil pojasnilom organa ter obrazložitvi v izpodbijani odločbi, saj v kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

IP pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ izdelal v okviru svojega delovnega področja in s katerim organ trenutno razpolaga (v času odločanja o zahtevi). Organ tudi ni dolžan ustvariti novega dokumenta, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ, če z njim v času zahteve ne razpolaga.

IP še pojasnjuje, da je organ dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga in jih ni dolžan ustvarjati na novo ali odgovarjati na vprašanja. Navedeno pomeni, da zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, analizirati podatkov, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[i] ZDIJZ namreč ne ureja pravice do odgovorov in pojasnil. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

IP tudi poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP v skladu z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga, prav tako ne more organu naložiti, da mu odgovarja na vprašanja. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi presojal zakonitost in smotrnost ravnanja organa ter presojal, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.

Glede na pritožnikovo navedbo glede tega, da zahtevane informacije organa izhajajo iz splošnih podatkov kataloga informacij javnega značaja organa, IP pojasnjuje, da je ta katalog objavljen na spletni strani organa in je javen. Glede na 8. člen ZDIJZ je vsak organ dolžan redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati (uradno glasilo organa, svetovni splet, ipd.) ter dati na vpogled prosilcu po vsebinskih sklopih urejen katalog informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga. Glede informacij, ki izhajajo iz kataloga, pa lahko organ glede na peti odstavek 6. člena ZDIJZ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

Ker je IP zaključil, da organ ne razpolaga z dokumenti, je pritožbo prosilca zavrnil. Organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Glede na to je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                  

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,                                          

svetovalka IP   

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,                                                  

namestnica informacijske pooblaščenke

[i] (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti).