prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport

POVZETEK:

Prosilec je od Inšpektorata RS za šolstvo zahteval vse informacije, ki jih je organ v določenem obdobju izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb zoper določen javni zavod (oz. v zvezi z njim). Organ je v postopku ponovnega odločanja njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na izjeme varstva osebnih podatkov, varstva tajnosti vira prijave in izjeme strankinega pravila. IP je s predmetno odločbo delno ugodil pritožbi prosilca, in sicer v delu, ki se nanaša na varstvo tajnosti vira, ker je ugotovil, da se s pomočjo delnega dostopa, s prekritjem določenih podatkov v tem dokumentu posledično ne da sklepati na določenega posameznika oziroma na identiteto prijavitelja. V drugem delu pa je pritožbi delno ugodil, ker je ugotovil, da izjema strankinega pravila ne pride v poštev, in da je za enega od dokumentov podana izjema varstva kazenskega oziroma predkazenskega postopka. Posledično je IP organu naložil, da prosilcu določene dokumente posreduje.

ODLOČBA:

Številka: 090-210/2018/4

Datum: 13. 3. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 9. 2018, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 9. 2018 zoper prvo in drugo alinejo 1. točke izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018, se delno ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:

• pobuda z dne 8. 5. 2018 v zadevi 20102-190-2018, pri čemer mora v drugi in tretji vrstici naslova dokumenta in na koncu dokumenta prekriti osebne podatke (ime, priimek ter elektronski naslov) fizične osebe,
• dokument, št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018.

1. V delu, ki se nanaša na ostale dokumente iz prve in druge alineje 1. točke izreka odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018 (tj. dokumente: prijava z dne 25. 5. 2018, prejeta dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102-216-2018, pobuda z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018, pritožba na inšpekcijski postopek z dne 27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018 in dokument, št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018), se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je pri organu dne 11. 4. 2018 po ZDIJZ vložil zahtevo za:

1. Vse informacije javnega značaja, ki jih je naslovni organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb zoper zavod (oz. v zvezi z njim) Osnovna šola (in podružnice) Stražišče Kranj, Šolska ulica 2, Kranj, v obdobju od 1. 1. 2013 do trenutka priprave dokumentov,
2.  Vse informacije javnega značaja, ki jih je naslovni organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb zoper zavod (oz. v zvezi z njim) Osnovna šola (in podružnice, vrtec) Rogatec, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec, od 1. 1. 2016 do trenutka priprave dokumentov.

Prosilec je še navedel, da želi črno – bele kopije ob morebitni obdelavi podatkov, ki vsebujejo varovane osebne podatke (zaradi izvajanja delnega dostopa za vpogled v dokumente) ali pa niso v e – obliki (16. in 17. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja). Navedel je, da na podlagi 36. člena ZDIJZ prosi, da ga organ vnaprej obvesti o višini stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij javnega značaja. Dokumente je prosilec sicer želel prejeti v elektronski obliki (na zgoščenki CD/DVD-R ali v drugem e- zapisu).

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo in sklep, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018. V delu je zahtevo prosilca s sklepom zavrgel, ker je o določenih dokumentih že odločil. V drugem delu je izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, delno pa dostop zavrnil. Pri tem je s prvo alinejo 1. točke izreka navedene odločbe, zaradi podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zavrnil dostop do dokumentov, vodenih pod opr. št. 20102-175-2018, 20102-190-2018 in 20102-216-218; z drugo alinejo 1. točke izreka je zaradi izjeme varovanja vira prijave (tretji odstavek 5 a. člena ZDIJZ) zavrnil dostop do tam naštetih dokumentov, v tretji alineji 1. točke izreka pa dostop do tam navedenih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Z 2 točko izreka odločbe je zavrnil dostop do tam navedenih dokumentov zaradi izjem varovanja vira prijave, varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Zoper 1. točko izreka odločbe, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018, je prosilec vložil pritožbo z dne 4. 7. 2018. O njej je odločil IP z delno odločbo, št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018, s katero je s 1. točko izreka pritožbi zoper prvo alinejo 1. točke izreka odločbe, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018, v delu, ki se nanaša na dostop do dokumentov, pri organu vodenih pod opr. št. zadev 20102-175-2018, 20102-190-2018 in 20102-216-218, ugodil in izpodbijano odločbo v tem delu odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Z 2. točko izreka delne odločbe, št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018 je IP pritožbi prosilca z dne 4. 7. 2018 zoper 2. alinejo 1. točke izreka odločbe organa, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018, delno ugodil in izpodbijano odločbo v tem delu delno odpravil ter odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati elektronske kopije tam naštetih dokumentov. V preostalem delu, v katerem je organ zavrnil dostop zaradi varstva tajnosti vira prijave, je IP s 3. točko izreka delne odločbe, št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018, pritožbo prosilca zoper 2. alinejo 1. točke izreka odločbe organa, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018, zavrnil.

Organ je v postopku ponovnega odločanja v zvezi s prvo alinejo 1. točke izreka delne odločbe IP, št. št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018, izdal odločbo, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018. Z njo je odločil, da se zahteva prosilca za posredovanje vseh informacij javnega značaja (dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je naslovljen organ (Inšpektorat RS za šolstvo in šport) izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb zoper zavod (oz. v zvezi z zavodom) Osnovna šola (in podružnic) Stražišče Kranj, Šolska ulica 2, 4000 Kranj, vezano na zadevo št. 20102-175-2018, 20102-190-2018, 20102-216-2018,

• zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov zavrne:

• dokument Prijava z dne 25. 5. 2018, prejet dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102

216-2018,

• pobuda z dne 8. 5. 2018 v zadevi 20102-190-2018,

• pobuda z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 in
• dokumenti posredovani s strani pristojnega ministrstva- Pritožba na inšpekcijski postopek z dne 27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018 (prva alineja 1. točke izreka);

• zaradi varovanja podatka, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku, zavrne dostop do:

• dokumenta št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018 in

• dokumenta št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018 (druga alineja 1. točke izreka);

• zaradi podatka iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine zavrne pri dostopu do dokumentov:

• nepodpisanih, nežigosanih zapisnikov sveta zavoda (1. - 5. seje), označenih kot osnutek, posredovani kot priloga izjasnitve ravnatelja v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 z dne 29. 4. 2018 (tretja alineja 1. točke izreka).

Organ je v razlogih odločbe med drugim navajal, da v zvezi z dokumenti iz prve alineje 1. točke izreka odločbe ni mogoče opraviti delnega dostopa, saj se iz podane prijave, vsebine, naslovov lahko razbere prijavitelja v inšpekcijskem postopku. Sklicuje se na 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14). Poudarja, da je ob poznavanju vsebine dela na šoli, problematike posameznih vsebinskih področij, zapisov o posameznih okoliščinah, kjer so bili na primer posamezniki prisotni, oziroma so na posamezne okoliščine že opozarjali, mogoče ugotoviti oziroma sklepati na določenega prijavitelja in njegovo identiteto. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov navaja, da bi tudi na podlagi morebitnega delnega dostopa zaradi poznavanja posameznih okoliščin, ogrozili tajnost vira prijave in tudi identifikacijo posameznih oseb, saj identifikacija ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (6. člen ZVOP-1). Identifikacija se lahko opravi na podlagi poznavanja dela v šoli, načina zapisov oziroma tudi na podlagi vpogleda v kopijo pobude, kjer je na primer za posameznika lahko značilen stil in oblikovanje besedil. Glede dokumentov iz druge alineje 1. točke izreka pojasnjuje, da je dostop do njih zavrnil zaradi »strankinega pravila« iz prvega odstavka 5a. člena ZDIJZ, saj bi se s posredovanjem teh dveh dokumentov javnosti razgradil sam smisel postopka oziroma varovanje interesov postopka. V zvezi z odločitvijo v tretji alineji 1. točke izreka odločbe pa navaja, da so nepodpisani zapisniki sej sveta šole bili posredovani za potrebe inšpekcijskega postopka, z namenom prikaza posameznih obravnavanih vsebin, ker pa (inšpekcijski) organ ne razpolaga z dejansko podpisanimi oziroma potrjenimi ( skladno z internimi akti zavoda) zapisniki, je potrebno določiti izjemo zaradi morebitnega napačnega razumevanja dokumentov v postopku izdelave.

Zoper odločbo organa, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018 je prosilec vložil pritožbo z dne 27. 9. 2018. V njej je navajal, da je IP na podlagi zahteve z dne 11. 4. 2018 dejansko že odločal z odločbo, št. 090-155/2018/4, katere dele (uvod, 1. in del 2. točke izreka) v pritožbi tudi citira. Navaja, da mu je organ 17. 9. 2018 posredoval dokumente iz 2. točke izreka delne odločbe IP, št. 090-155/2018/4, istega dne pa izdal tudi odločbo, št. 090-029-2018-2 v zvezi s postopki z prev točke izreka delne odločbe IP, št. 090-155/2018/4. Pri tem citira prvo alinejo 1. točke izreka odločbe organa, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018 in navaja, da je organ s takšno odločitvijo zavrnil dostop do pobud na isti način, kot v prvotni odločbi, zaradi česar je zaradi drugih postopkov odločba IP, št. 090-155/2018/4 z 2. točko izreka sploh nastala. Ker mu je organ hkrati na podlagi te 2. točke izreka odločbe IP, št. 090-155/2018/4, posredoval dokumente, ki jih je zavrnil na enak način, kot sedaj v novi odločbi za preostale obravnavane, na podlagi iste zahteve z dne 11. 4. 2018, meni, da gre za namerno oteževanje dostopa do informacij javnega značaja in zlorabo postopkov po ZDIJZ s strani organa. Dalje navaja, da so nekatere zavrnitve dostopa do dokumentov nenavadne, tako npr. dostop do dokumenta Prijava z dne 25. 5. 2018, prejet dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102-216-2018, saj je ravnatelj javno pojasnil, da je bila prijava anonimna. Navaja tudi spletni naslov, na katerem je to dejstvo objavljeno. Izhajajoč iz tega meni, da organ namerno prikriva dokumente in navaja neresnične razloge zavrnitve dostopa do dokumentov, s tem ko dostop do anonimne prijave zavrača s sklicevanjem na izjemo varovanja tajnosti vira prijave in varstva osebnih podatkov. Navaja, da bi moral organ morebitne sporne podatke prikriti in mu dokumente posredovati, saj tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ govori o zahtevi, ki se nanaša na podatek in ne na celoten dokument. Na koncu citira prvo in drugo alinejo 1. točke izreka odločbe organa, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018.

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ z dopisom, št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018 odstopil v reševanje IP. V njem je med drugim navajal, da se pritožba očitno nanaša na dokumente iz prve in druge alineje 1. točke izreka odločbe organa, št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018. Poudarja, da anonimizacija teh dokumentov ni mogoča, saj bi ob poznavanju problematike, načina, stila pisanja in oblikovanja dokumentov, primerjave dokumentov, ki so na primer že bili posredovani tudi drugim organom, lahko nekdo, ki je vpet v spremljanje aktualne problematike, razbral vir prijavitelja brez dodatnih naporov. Dolžnost zaščite prijavitelja organ razume tudi v smislu neposredovanja fotokopije pobude, saj lahko ob primerjavi različnih pisanj določenih pobudnikov, preko primerjave oblikovanja, podčrtovanja, obkroževanja besedila, razberemo vir. Z morebitnim utemeljevanjem, da z določbo 16. člena ZIN vsebina prijave ni zajeta, pa na primer fotokopija pobude razkriva poleg vsebine tudi ostale zgoraj navedene okoliščine. Vsebina pobude je javnosti znana preko zapisnika inšpekcijskega postopka v konkretnem primeru. Organ izpostavlja, da v inšpekcijskih postopkih ne operira s podatki o tem, ali je zadeva anonimna ali ne, saj sledi mnenju Ministrstva za javno upravo, ki je menilo, da mora inšpektor varovati vse osebne in druge podatke prijavitelja, ne glede na obliko, v kateri so izraženi, kot tajnost vira prijave in pri tem ni dolžan razkriti, ali je prijava anonimna, oziroma jo je podal prijavitelj. V zvezi z dokumenti iz druge alineje 1. točke izreka odločbe pa dodaja, da je zaradi varovanja kazenskega postopka (glede na pridobljeno in priloženo mnenje Policije), dostop do dokumenta št. 201012-216-2018 v celoti zavrnil. Prav tako ni v tem primeru v obrazložitvi opisoval, da gre za odstop, kateremu organu in podobno, ampak je navedel le izjeme, saj je ocenil, da bi, če bi podali informacije, da je zadevo odstopal, kršili načelo interesa postopka, ki ga vodi drug organ. Prosilcu ni posredoval dokumenta št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018, saj je nastal na podlagi Zakona o prekrških. Prekrškovni organ lahko vodi evidenco izrečenih opozoril, vendar pri tem ne sme obdelovati osebnih podatkov. Iz spisovne zadeve ta dokument ni bil umaknjen. S posredovanjem anonimiziranega dokumenta pa se zaradi številke zadeve in poznavanja zavezanca, lahko ugotovi, komu je prekrškovno opozorilo namenjeno. Na koncu organ zanika tudi pritožbene navedbe glede oviranja postopka in zlorabe podatkov.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z dopisom, št. 090-210/2018/2 z dne 20. 2. 2019, je skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, poslal prosilcu v vednost dopis organa, št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018, ki ga je šteti za odgovor organa na pritožbo.

Prosilec je dne 26. 2. 2018, preko elektronske pošte, poslal vlogo, v kateri je navajal, da navedbe organa v dopisu, št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018, ne držijo. Pojasnjuje, da je v preteklem letu od IP in organa prejel postopkovno dokumentacijo iz prekrškovnega postopka, ko je bil ta končan. Organ pa v dopisu navaja, da mu dokumenta, št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018, ni posredoval, ker je nastal na podlagi Zakona o prekrških in bi s posredovanjem anonimiziranega dokumenta zaradi številke zadeve, poznavanja zavezanca, lahko ugotovili, komu je prekrškovno opozorilo namenjeno. Navedeno po mnenju prosilca pomni, da mu organ ni zavrnil takrat posredovanja dokumenta, ker je npr. postopek prekrškovni še trajal, ampak ker je to prekrškovni postopek. Strinja se, da bi se s tem lahko prepoznalo človeka proti kateremu teče postopek, vendar je to v tem primeru javni uslužbenec in ravnatelj, saj je bila obravnavana šola zaradi neustreznega LDN, zaradi njegovega neodgovornega dela. Pri tem pa zapisnik, št. 20102-190-2018 ne obravnava primera otroka, starša ali karkoli podobnega. Iz dokumentov, ki jih je do sedaj prejel, je jasno razvidno, da so bili sproženi prekrški, nato opozorila in v enem primeru tudi kazen ter sproženo sodno varstvo proti ravnatelju. Zato organ izjeme v izpodbijani odločbi interpretira napačno, da bi prekril, kar je še mogoče. Na koncu še navaja, da je čudno, da iz spiska vseh prekrškov na organu (ki ga prilaga tej vlogi) s tem datumom ali bližnjim ni nobenega, oziroma se tudi po opisu nobeden ne ujema z obravnavo? Zato se sprašuje, ali je bil ta prekršek sploh sprožen in IP sprašuje, če je dokument, št. 20102-190-2018/5 videl.

K I. in II.  točki izreka

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

1. Obseg pritožbenih razlogov

IP uvodoma poudarja, da iz prosilčevih pritožbenih navedb izhaja, da prosilec vlaga pritožbo le zoper prvo in drugo alinejo 1. točke izreka odločbe organa, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018, kar je izpostavil tudi organ v svojem dopisu, št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018, s katerim je predmetno pritožbo odstopil IP v reševanje. Pri tej ugotovitvi je IP izhajal iz pritožbenih razlogov in citiranih delov izpodbijane odločbe organa v pritožbi, prosilec pa v svoji vlogi, z dne 26. 2. 2018, s katero je odgovoril na navedbe organa iz dopisa, št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018, ni navajal, da se s ugotovljenim obsegom pritožbe ne strinja.

Glede na navedeno je predmet presoje tega pritožbena postopka odločitev organa, da se v zvezi z zahtevo prosilca za posredovanje vseh informacij javnega značaja oziroma dokumentov, ki jih je naslovljen organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb zoper zavod (oz. v zvezi z zavodom) Osnovna šola (in podružnic) Stražišče Kranj, vezano na zadevo št. 20102-175-2018, 20102-190-2018, 20102-216-2018,

• zaradi varovanja tajnosti vira prijave in varovanja osebnih podatkov zavrne dostop do:

• dokumenta Prijava z dne 25. 5. 2018, prejet dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102 216-2018,

• pobude z dne 8. 5. 2018 v zadevi 20102-190-2018,

• pobude z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 in

• dokumentov posredovanih s strani pristojnega ministrstva- Pritožba na inšpekcijski postopek z dne

27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018 (prva alineja 1. točke izreka);

• zaradi varovanja podatka, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku, zavrne dostop do:

• dokumenta št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018 in

• dokumenta št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018 (druga alineja 1. točke izreka).

Glede na to, da se je organ pri posamezni kategoriji zgoraj navedenih dokumentov skliceval na različne zakonske izjeme, zaradi katerih je dostop do zahtevanih informacij javnega značaja zavrnil in da je tako oblikovan tudi izrek izpodbijane odločbe, je IP v nadaljevanju obravnaval pritožbo prosilca po posameznih izjemah. Posledično je IP v nadaljevanju presojal, ali je pri posameznem dokumentu podana izjema, na katero se je skliceval organ.

1. O izjemi varovanja tajnosti vira in varstva osebnih podatkov

V prvi alineji 1. točke izreka odločbe, št. 090-029-2018-2 z dne 17. 9. 2018 je organ prosilcu zavrnil dostop do določenih dokumentov zaradi izjeme varovanja tajnosti vira (tretji odstavek 5 a. člena ZDIJZ) in izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Prosilec se pritožuje, ker mu ni bil omogočen dostop do naslednjih dokumentov: prijava z dne 25. 5. 2018, prejet dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102 216-2018, pobuda z dne 8. 5. 2018 v zadevi 20102-190-2018, pobuda z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 in dokumenti, posredovani s strani pristojnega ministrstva: pritožba na inšpekcijski postopek z dne 27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018.

Ker se je organ glede dokumentov, navedenih v prejšnjem odstavku, skliceval na obe navedeni izjemi od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je IP posledično presojal, ali sta glede teh dokumentov ti dve izjemi tudi podani.

Izjemo varovanja tajnosti vira ureja tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljnjem besedilu ZIN), v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

IP je vpogledal v dokumente, ki so bili predmet presoje v tem delu in ugotovil, da je organ pravilno zaključil, da je glede naslednjih dokumentov podna izjema varovanja tajnosti vira: prijave z dne 25. 5. 2018, prejete dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102 216-2018, pobude z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 in pritožbe na inšpekcijski postopek z dne 27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018.

Glede dokumenta: prijava z dne 25. 5. 2018, prejete dne 28. 5. 2018 v zadevi 20102 216-2018, je IP ugotovil, da je pravilnost dostopa do tega dokumenta že presojal v zadevi drugega prosilca, pod opravilno številko, 090-193/2018 z dne 19. 11. 2018, s katero je IP odločil, da je organ dostop do predmetnega dokumenta pravilno zavrnil s sklicevanjem na izjemo tajnosti vira.

IP zato v zvezi s tem ponavlja svoje razloge iz citirane odločbe in sledi razlogom organa ter poudarja, da tajnost vira prijave ne obsega tudi vsebine prijave, temveč zgolj varstvo identitete prijavitelja. Za zagotovitev ustreznega ravnotežja med pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom identitete prijavitelja, pa je v luči zgornjih utemeljitev treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja (tako tudi Upravno sodišče v zadevi II U 456/2016-13, z dne 23.08.2017). Glede na navedeno je treba v konkretnem primeru tudi na podlagi navedb prijavitelja presoditi, ali so posamezniki na podlagi teh navedb določeni oziroma določljivi. IP ugotavlja, da iz vsebine prijave izhajajo podatki, ki tudi brez neposrednih identifikatorjev (kot npr. ime, priimek, naslov prijavitelja ali druge osebe) kažejo na prijavitelja. Pri tem IP poudarja, da ni pomembno, ali je prijavitelj podpisan z imenom in priimkom, oziroma gre za anonimno prijavo, kadar je iz navedb v prijavi mogoče identificirati prijavitelja. Treba je ponovno poudariti, da je varstvo identitete prijavitelja v javnem interesu, zato je treba izločiti tudi podatke, ki zgolj posredno identificirajo prijavitelja. Glede na navedeno je treba zaključiti, da iz prijave izhaja takšna koncentracija podatkov, ki kaže na prijavitelja (poznavanje problematike, način in stil pisanja in oblikovanja dokumentov, izpostavljene specifike, časovni okvir vložene prijave ipd.), da teh podatkov tudi z delnim dostopom ni mogoče izločiti iz dokumentov brez nevarnosti za razkritje prijavitelja. Zato so pritožbene navedbe v zvezi z anonimizirano prijavo v celoti neutemeljene.

Tudi glede ostalih dveh dokumentov: pobude z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 in pritožbe na inšpekcijski postopek z dne 27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018, je IP ugotovil, da je iz njiju vsaj posredno mogoče ugotoviti identiteto prijavitelja, zaradi česar bi bila z njunim razkritjem ogrožena tajnost vira prijave. IP je tudi ugotovil, da pri dostopu do navedenih dokumentov ne more uporabiti instituta delnega dostopa, ki ga ureja 7. člen ZDIJZ, saj informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. IP je v zvezi s dostopom do navedenih dveh dokumentov sledil razlogom organa, da je ob poznavanju vsebine dela predmetnega zavoda, problematike posameznih vsebinskih področij, zapisov o posameznih okoliščinah, kjer so bili na primer posamezniki prisotni, oziroma so na posamezne okoliščine že opozarjali, mogoče ugotoviti oziroma sklepati na določenega prijavitelja in njegovo identiteto. Pri tem IP poudarja, da se predmetna dokumentna nanašata na posamezne dogodke in na konkretne in določljive osebe, zato je iz njiju mogoče sklepati na določenega prijavitelja.

Glede na navedeno je pritožba v tem delu neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na drugačno odločitev v tem delu tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da je organ s takšno odločitvijo odločil na enak način kot v svoji odločbi, št. 090-018-2018-17 z dne 21. 6. 2018, ki je bila nato z delno odločbo IP, št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018, odpravljena in je IP z njo (2. točka izreka) organu naložil posredovanje tam navedenih dokumentov. Te pritožbene navedbe so v celoti neutemeljene. IP namreč pojasnjuje, da sta bila predmetna dva dokumenta[1], ki sta predmet tega pritožbenega postopka, po vsebini popolnoma drugačna od dokumentov, o katerih je IP odločil z 2. točko izreka svoje delne odločbe, št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018, zato je kakršnokoli enačenje teh postopkov brezpredmetno. Pri tem IP še dodaja, da glede na to, da je v zvezi s celotnimi predmetnimi tremi dokumenti podana izjema varstva tajnosti vira, IP ni ugotavljal oziroma presojal obstoja izjeme varstva osebnih podatkov v zvezi s temi dokumenti, kot je to storil organ v izpodbijani odločbi.

Nasprotno pa je IP glede dokumenta: pobuda z dne 8. 5. 2018 v zadevi 20102-190-2018, ugotovil, da je organ odločil napačno, ko je dostop do njega v celoti zavrnil.

V zvezi z njim namreč IP ugotavlja, da gre za dokument, pri katerem je z anonimizacijo vir prijave mogoče prekriti in ga s tem varovati na način, da ni več določljiv, kar zadostuje kriteriju izjeme iz tretjega odstavka 5a. člena ZDIJZ. Povedano drugače, glede tega dokumenta po presoji IP prav tako obstaja izjema varstva tajnosti vira, vendar se s pomočjo delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ, s prekritjem določenih podatkov v tem dokumentu posledično ne da sklepati na določenega posameznika, saj ne gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati vir prijave. Medtem ko iz same prijave sicer izhaja, da se nanaša na konkretno problematiko na določeni šoli, pa je vsebina te prijave splošna in iz nje ne izhajajo podatki, na podlagi katerih bi lahko sklepali na določenega prijavitelja. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDIJZ se iz informacije iz 5a. člena namreč lahko izločijo iz dokumenta, na način da to ne ogrozi njihove zaupnosti. IP je posledično pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. alineji 1. točke izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz prve alineje 1. točke izreka te odločbe. V delih, v katerih mora organ v teh dokumentih prekriti varovane podatke, iz katerih je mogoče razkriti identiteto prijavitelja, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Pri tem IP poudarja, da je tako odločil na podlagi 7. člena ZDIJZ v zvezi s tretjim odstavkom 5a. člena ZDIJZ, zato tudi v zvezi s tem dokumentom ni ugotavljal oziroma presojal obstoja izjeme varstva osebnih podatkov.

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP pritožbi v delu, ki se nanaša na dokument: pobuda z dne 8. 5. 2018 v zadevi 20102-190-2018, delno ugodil in odločil kot izhaja iz prve alineje 1. točke izreka te odločbe.

1. O Izjemi »strankinega pravila« in izjemi varstva (pred)kazenskega postopka

Organ je dostop do dokumentov: št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018 in št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018 zavrnil s sklicevanjem na prvi odstavek 5a. člena ZDIJZ. Navedena določba, ki je v teoriji znana kot »izjema strankinega pravila« določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. To pomeni, da če področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen).

IP je z vpogledom v vsebino predmetih dokumentov ugotovil, da je organ postopal napačno s tem, ko je zavrnil dostop do navedenih dveh dokumentov s sklicevanjem na to izjemo, saj ta izjema za presojana dokumenta ne pride v poštev.

Medtem, ko se je organ v izreku izpodbijane odločbe skliceval na izjemo strankinega pravila, je v razlogih izpodbijane odločbe navajal, da bi se s posredovanjem teh dveh dokumentov javnosti »razgradil sam smisel postopka oziroma varovanje interesov postopka«, v svojem dopisu št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018 pa je te razloge pojasnil z navedbami, da je zaradi varovanja kazenskega postopka, dostop do dokumenta, št. 201012-216-2018 v celoti zavrnil. Prav tako ni v tem primeru v obrazložitvi opisoval, da gre za odstop, kateremu organu in podobno, ampak je navedel le izjeme, saj je ocenil, da bi, če bi podal informacijo, da je zadevo odstopal, kršil načelo interesa postopka, ki ga vodi drug organ. Prosilcu pa ni posredoval dokumenta št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018, saj je nastal na podlagi Zakona o prekrških.

Glede na takšne navedbe organa je IP po uradni dolžnosti presojal, ali v zvezi s tema dvema dokumentoma obstaja izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

Z vpogledom v dokument, št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018, je IP ugotovil, da je pravilnost dostopa do njega že presojal, in sicer v zgoraj citirani odločbi IP, št. 090-193/2018 z dne 19. 11. 2018, s katero je zavrnil pritožbo drugega prosilca.

V razlogih citirane odločbe je IP v zvezi s tem dokumentom ugotovil, da gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški, hkrati pa je pristojen organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja potrdil, da bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi predkazenskega postopka, saj bi lahko vplivalo na ugotavljanje dejanskega stanja in bi ogrozilo načelo materialne resnice. IP je sledil razlogom, ki jih je pristojni organ navedel v povezavi z nastankom morebitne škode za postopek, ki jih zaradi specifike samega postopka ne povzema v celoti, in ugotovil, da sta za obstoj izjeme podana oba pogoja (obstoj postopka in izkazana škoda za izvedbo postopka).

Glede na navedeno je IP pritožbo v tem delu (ki se nanaša na dokument, št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018) zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Nasprotno pa je IP glede dokumenta, št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018 ugotovil, da je organ postopal napačno, ko je dostop do njega v celoti zavrnil.

IP je v vpogledom v predmetni dokument ugotovil, da po vsebini predstavlja Pisno opozorilo, ki ga je izrekel organ pravni osebi. IP v zvezi s tem dokumentom ni našel razlogov, ki bi potrdili katerokoli od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5a. člena ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem pa IP v zvezi s pojasnili organa iz dopisa, št. 090-029-2018-10 z dne 8. 10. 2018, da prosilcu tega dokumenta ni posredoval, ker je nastal na podlagi Zakona o prekrških, pojasnjuje, da samo dejstvo, da je bil dokument izdan na podlagi Zakona o prekrških, avtomatično ne utemeljuje nobene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, brez da so ob tem ugotovljeni pogoji, ki utemeljujejo posamezno izjemo.

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v zvezi z dokumentom, št. 20102-190-2018/5 z dne 26. 6. 2018, napačno uporabil materialno pravo. IP je zato prosilčevi pritožbi v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločil, kot izhaja iz druge alineje 1. točke izreka te odločbe.

Ob tem IP še pojasnjuje, da se v tem dokumentu nahajajo tudi osebni podatki javne uslužbenke, zaposlene pri organu. Ker gre za osebne podatke, ki so v povezavi z njenim delovnim razmerjem in je za njihovo razkritje podana zakonska podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke. Posledično IP v tem dokumentu, ki ga mora organ posredovati prosilcu, ni naložil njihovega prekritja.

K. III. točki izreka

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Pobuda z dne 23. 4. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175-2018 in pritožba na inšpekcijski postopek z dne 27. 6. 2018 v inšpekcijski zadevi št. 20102-175 2018.