prosilec - RS Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilcu dostop do posameznih podatkov določenega javnega uslužbenca zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper del odločbe vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj so podatki, ki so predmet pritožbe in posledično presoje IP, nedvomno podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-208/2018/2

Datum: 19. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 24. 9. 2018, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-10/2018-1-DGZR z dne 12. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 24. 9. 2018 se ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, št. 090-10/2018-1-DGZR z dne 12. 9. 2018, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu  na elektronski naslov še podatke o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, ki izhajajo iz izpisov Mesečne urne liste (kartice) za …, in sicer za december 2013, april 2014, maj 2014, oktober 2014, februar 2015, marec 2015 in junij 2015.«.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 28. 6. 2018 zahteval izpiske Mesečne urne liste (kartice) za … za december 2013, april 2014, maj 2014, oktober 2014, februar 2015, marec 2015 in junij 2015. V zahtevi je kot način seznanitve navedel elektronsko obliko in e-naslov.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-10/2018-1-DGZR z dne 12. 9. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V postopku je ugotovil, da se zahteva nanaša na javnega uslužbenca organa in da se podatki nahajajo v evidenci za avtomatsko registracijo delovnega časa za javne uslužbence organa. Nadalje je ugotovil, da ni zakonske podlage, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov javnega uslužbenca, zato je v zahtevanih dokumentih prekril:

• podatke o odsotnosti zaradi dopusta, lanskega dopusta, privatne odsotnosti in skupnem številu ur;
• prenos ur v mesec;
• delovne ure;
• ure v dobro;
• stanje dopusta (DOP);
• stanje ur premakljiv DČ;
• stanje lanskega dopusta (LAD);
• študijski dopust (STD);
• bolniške odsotnosti;
• stanje ur prerazporejenega polnega DČ;
• evidentirana delovna obveznost;
• vrste plačil: prevoz na delo KM, prevoz na delo DV, prevoz na delo SKUPAJ, število malic, prehrana SKUPAJ,
• matična številka.

V utemeljitev je navedel posamezne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1]. Po mnenju organa za razkritje predhodno navedenih podatkov ni podlage v zakonu, zato je zahtevo prosilca delno zavrnil.

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 24. 9. 2018, v kateri je navedel, da po njegovem mnenju ni pravne podlage za prekritje podatkov o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti. Pri tem se je skliceval na odločbo IP št. 090-162/2018/5 z dne 6. 9. 2018.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno in pravočasno, z dopisom št. 090-10/2018-3 - DGZR z dne 2. 10. 2018, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil pritožbo s prilogami (izpodbijano odločbo in zahtevo), kopijo vročilnice odločbe, elektronsko sporočilo uradne osebe organa za posredovanje informacij javnega značaja z dne 19. 9. 2018, z vsemi sedmimi dokumenti, ki so bili posredovani prosilcu (urni listi), elektronsko sporočilo z dne 26. 9. 2018 in neanonimizirane Mesečne urne kartice. V odstopu pritožbe se je organ opredelil še do preizkusa pritožbe z vidika, ali je pritožbo vložila upravičena oseba. Navedel je, da pritožbe ni (fizično) vložila upravičena oseba. Pritožbo je sicer elektronsko podpisal prosilec, dejansko pa jo je dostavil/vložil sodelavec v fizični obliki. Fizično dostavo izkazuje tudi koda, ki je nalepljena na zgornjem delu pritožbe (takšna koda se nalepi le na fizično prejete dokumente, ki služijo kasnejši sledljivosti dokumenta v dokumentarnem sistemu DGZR). Pri tem je pomembno, da prosilec ni navedel v pritožbi podatkov o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu, prav tako sodelavec ni izkazal pooblastila za zastopanje oziroma (fizično) vlaganje pritožbe in ni aktivna stranka v postopku. V odločbi št. 090-10/2018-1-DGZR je bil naveden »PRAVNI POUK: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec, Zaloška cesta 59, 1000 Ljubljana. Pritožbo se lahko vloži pisno po pošti, ali osebno ali ustno na zapisnik pri Ministrstvu za obrambo/Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, in sicer v 15 dneh po prejemu te odločbe. Če je pritožba poslana po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je oddana na pošto zadnji dan pritožbenega roka.«. Prosilec ni posredoval pritožbe po pošti, niti je ni dostavil osebno (tudi kasneje ne, do izteka pritožbenega roka), zato bi lahko organ pritožbo zavrgel s sklepom. Organ se za izdajo sklepa o zavržbi ni odločil, ker je pritožba sicer elektronsko podpisana s strani prosilca. Predlagal je, da IP v postopku na drugi stopnji preizkusi, ali je bila pritožba vložena s strani upravičene/neupravičene osebe, in pritožbo zavrže, če se besedna zveza »vložila upravičena oseba«, navedena v 240. členu ZUP, nanaša tudi na fizično vlogo pritožbe pri organu druge stopnje, ki ni bila posredovana po pošti, ampak fizično dostavljena organu prve stopnje s strani tretje osebe, ki ni stranka postopka in se ni izkazala s posebnim pooblastilom za vlaganje pritožbe. Za primer, da se pri IP nedvomno izkaže, da je bila pritožba vložena s strani upravičene osebe, pa je organ posredoval še podrobnejšo obrazložitev odločitve. Po mnenju organa prosilec ni upravičen do podatkov o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, saj je v okviru zahteve in delne odobritve prejel vse informacije, ki jih je zahteval za službene obveznosti javnega uslužbenca in se nanašajo na porabo javnih sredstev ter so neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, razen podatkov, ki se nanašajo tudi na zasebne zadeve javnega uslužbenca in podatkov, ki vključujejo podatke iz časa, ki jih prosilec ni zahteval. Mesečne urne kartice v rubrikah »Prenos opravljenega števila ur dela iz prejšnjega meseca«, dejansko »Prenos v mesec«, »Stanje ur premakljivega delovnega časa« in »Stanje ur prerazporejenega delovnega časa«, vključujejo tudi podatke o urah iz obdobij, za katere prosilec ni zaprosil. Prosilec je prejel vse podatke o službenih obveznostih v posameznih dneh za mesece december 2013, april 2014, maj 2014, oktober 2014, februar 2015, marec 2015 in junij 2015. Rubriki »Evidentirana« delovna obveznost« in »Delovne ure« pa vsebujejo vse podatke o odsotnosti in prisotnosti javnega uslužbenca. Če bi organ razkril te podatke, ki vključujejo tudi koriščenje dopusta ali privatne odsotnosti, bi protizakonito razkril podatke ali omogočil, da bi pritožnik na enostaven način prišel do podatkov o odsotnosti z dela iz osebnih razlogov, ki jih sicer varuje Splošna uredba o varstvu podatkov. V prvem odstavku 4. člena namreč navedena uredba opredeljuje pojem »osebnih podatkov«, iz katerega izhaja kot identifikator tudi podatek o lokaciji. Če bi organ torej razkril prej navedene podatke, bi razkril podatke o lokaciji javnega uslužbenca in s tem posegel v njegovo zasebnost v povezavi s temeljnimi pravicami do njegovega zasebnega in družinskega življenja, s čimer bi pretirano posegel v osebne svoboščine. Glede na to, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica in da daje Splošna uredba o varstvu podatkov državam članicam določen manevrski prostor ter da za zaposlene v javnem sektorju velja bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa, pa tudi glede na še vedno veljavno določbo 8. člena ZVOP-1 in določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je organ poslužil še testa interesa javnosti. Pri tem se je vprašal: »Ali bo razkritje vseh, tudi prikritih podatkov prispevalo k preglednejšemu delovanju javne uprave oziroma organa ter spodbujalo odgovornejše in uspešnejše delovanje javne uprave oziroma organa ter ali bo razkritje pripomoglo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost (v interesu javnosti, ne interesantno za javnost oziroma posameznika) ter ali pravica širše javnosti vedeti prevladuje nad drugimi pravicami, opredeljene med izjemami v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, v tem primeru nad varstvom osebnih podatkov.«. Test interesa javnosti je tako pokazal, da razkritje vseh, tudi prikritih podatkov, ne bo prispevalo k preglednejšemu delovanju javne uprave oziroma organa ter spodbujalo odgovornejše in uspešnejše delovanje javne uprave oziroma organa. Razkritje vseh podatkov namreč po mnenju organa ne bi pripomoglo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost – v interesu javnosti, zato je mnenja, da pravica širše javnosti vedeti, ne prevladuje nad drugimi pravicami, opredeljenimi med izjemami v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ oziroma v tem primeru nad varstvom osebnih podatkov. Razkritje vseh, tudi osebnih podatkov javnega uslužbenca, kot to zahteva prosilec, ni v interesu javnosti, ampak v zasebnem interesu prosilca, saj je po tem, ko je bil od posameznih sodelavcev opozorjen, naj preneha z nadlegovanjem na delovnem mestu, začel pridobivati podatke o sodelavcih preko številnih zahtev za dostop do informacij javnega značaja. Organ še dodaja, da nikogar drugega ne zanimajo podatki o javnih uslužbencih organa, razen prosilca, ki je v letu 2018 podal devet zahtev, s katerimi je zahteval različne podatke za svoje sodelavce. Zaradi navedenega organ meni, da v obravnavanem primeru ugoditev »pravici vedeti« ni pred pravico do zasebnosti in družinskega življenja ter varstvom osebnih podatkov javnega uslužbenca organa, na katerega se zahtevani podatki nanašajo. Če bi namreč organ razkril vse podatke, bi razkril tempo zasebnega življenja javnega uslužbenca, kar pa ni skladno z načelom sorazmernosti in je v nasprotju z namenom zbiranja teh podatkov. Organ bi sprejel nesorazmeren ukrep, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili osebni podatki (o koriščenju dopusta, privatne odsotnosti) prvotno zbrani, saj bi morebitne posledice razkritja podatkov pritožniku, zaradi »nenačrtovane nadaljnje obdelave« posegle v osebno integriteto javnega uslužbenca, povezano z zasebnim in družinskim življenjem, kar pa ni namen določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je omogočil prosilcu dostop do tistih podatkov, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, in sicer prisotnost na delu – redno delo, službena odsotnost ter izobraževanje na način, da so razvidni podatki po datumu, urah »od – do«, razliki, ki je opredeljena v skupnem številu ur ter opis. Prosilec se je tudi seznanil s podatki, ki so bili neposredno povezani z izplačilom plače s pripadajočimi dodatki za delo v posebnih pogojih dela (stalna pripravljenost, nadure, dodatek za delo na praznik ali nedeljo – vse je prikazano po dnevih in v okviru skupnih vrednosti, izraženih v urah na posredovanih Mesečnih urnih listah). Razkritje vseh drugih podatkov bi tako pomenil pretiran poseg v osebne svoboščine, razkritje pa ne bi pripomoglo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost – v interesu javnosti.

Pritožba je utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upoštevaje predhodno navedeno in določbe 246. člena ZUP se tako IP najprej opredeljuje do preizkusa pritožbe z vidika, ali je pritožbo vložila upravičena oseba. Kot že navedeno, je v obravnavanem primeru pritožba podpisana z elektronskim podpisom prosilca in organ ne dvomi, da gre za podpis upravičene osebe, sporno z vidika organa pa je, da predmetne pritožbe ni vložila pri organu upravičena oseba osebno. V zvezi s tem IP ugotavlja, da argumenti organa ne vzdržijo. Z vidika preizkusa pritožbe v skladu z določbami ZUP je namreč relevantno, da gre za pritožbo upravičene osebe, torej pisno izraženo voljo prosilca, ki se z odločitvijo organa ne strinja. Povedano drugače, organ prve ali druge stopnje je pri preizkusu pritožbe po določbah členov 240 do 246 dolžan ugotoviti, ali se je zoper odločbo pritožila upravičena oseba, pri tem pa ni relevantno, ali je to pritožbo vložil pri organu prosilec osebno ali ne. Organ pri preizkusu pritožbe tudi ne preverja, ali je pritožbo na pošti vložil prosilec osebno ali ne. Relevantno torej je, da organ ne dvomi, da gre za pritožbo upravičene osebe, ki se ne strinja z izdano odločbo. IP še pripominja, da predmetni členi ZUP ne določajo kot enega od načinov vložitve pritožbe »osebno pri organu«, kot to izhaja iz pouka o pravnem sredstvu v izpodbijani odločbi, ampak določa, da se vloži pisno ali ustno na zapisnik, pri preizkusu pa je relevantno, da je pritožba pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe. V obravnavanem primeru je torej mogoče ugotoviti, da so predhodno navedene predpostavke za nadaljnjo obravnavo pritožbe izpolnjene.

IP nadalje ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do določenih podatkov iz zahtevanih dokumentov Mesečni urni listi za december 2013, april 2014, maj 2014, oktober 2014, februar 2015, marec 2015 in junij 2015, in sicer:

- podatkov o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca,

- delovnih urah,

- stanju ur premakljivega delovnega časa,

- stanju ur prerazporejenega delovnega časa in

- evidentirani delovni obveznosti.

Ti zahtevani podatki so torej predmet pritožbenega postopka. Prosilec se namreč ni pritožil zaradi prekritja drugih posameznih podatkov (npr. o dopustu in drugi privatni odsotnosti javnega uslužbenca, …).

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Sporno torej je, ali so podatki iz zahtevanih mesečnih kartic javnega uslužbenca:

• pri rubrikah »Prenos opravljenega števila ur dela iz prejšnjega meseca« oziroma »Prenos v mesec«, »Stanje ur premakljivega delovnega časa« in »Stanje ur prerazporejenega delovnega časa«, sploh predmet zahteve, in
• pri rubrikah »Evidentirana« delovna obveznost« in »Delovne ure«, javno dostopni. 

V zvezi s predmetom zahteve IP ugotavlja, da je jasen. Prosilec konkretno navaja, da prosi za Mesečne urne liste (kartice) za december 2013, april 2014, maj 2014, oktober 2014, februar 2015, marec 2015 in junij 2015 določenega javnega uslužbenca. Po oceni IP to pomeni, da je treba presojati dostopnost vseh podatkov na posameznem zahtevanem dokumentu, ne glede na to, da so določeni podatki povezani s prejšnjimi meseci. IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do javne dostopnosti zahtevanih podatkov o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti. Ker je organ dostop do podatkov pri rubrikah »Evidentirana« delovna obveznost« in »Delovne ure« zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, se IP opredeljuje najprej do te izjeme.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Kot izhaja že iz izpodbijane odločbe, je pri tej izjemi potrebno upoštevati določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-1. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga po točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, v skladu s katero je posredovanje predmetnih osebnih podatkov javnega uslužbenca zakonito, zato je pritožbi prosilca ugodil.

IP je pri svoji odločitvi izhajal iz naslednjih dejstev:

• zahtevani podatki se nanašajo na javnega uslužbenca;
• predmet presoje so podatki o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti, torej podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev in z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

V skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Povedano drugače, ne glede na to, da se zahteva nanaša na osebne podatke, ti osebni podatki niso varovani, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kot navaja že organ, sprejeto je stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tako Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011 kot tudi IP.[2]

Po mnenju IP ni dvoma, da gre za podatke, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Podatki, ki se štejejo kot podatki, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso samo podatki v zvezi s plačo javnega uslužbenca, ki jih konkretno določa ZSPJS, ampak  je predmetno določbo ZDIJZ treba razlagati širše. Podatki o prenosu opravljenega števila ur iz prejšnjega meseca, delovnih urah, stanju ur premakljivega delovnega časa, stanju ur prerazporejenega delovnega časa in evidentirani delovni obveznosti so vse podatki, ki so neposredno vezani na delo javnega uslužbenca in tako ne predstavljajo podatkov iz zasebne sfere javnega uslužbenca, ki bi jih bilo treba varovati, kamor sodi npr. dan koriščenja dopusta. Ob tem IP navaja, da tudi število dni odrejenega in število dni izkoriščenega letnega dopusta javnega uslužbenca ne predstavlja varovanega osebnega podatka. Že iz jezikovne razlage predmetnih podatkov izhaja, da gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj gre za podatke, povezane z delovnimi obveznostmi javnega uslužbenca. Navedeno je mogoče utemeljiti tudi na podlagi Uredbe o delovnem času v organih državne uprave (v nadaljevanju: Uredba)[3]. Kot izhaja že iz naslova Uredbe, gre za podzakonski predpis, ki ureja delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave, kamor sodi tudi organ. Predmetna uredba tako ureja obseg in razporeditev polnega delovnega časa, neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, premakljiv začetek in konec delovnega časa (presežek oziroma primanjkljaj ur,…), delo preko polnega delovnega časa, pa tudi evidentiranje prisotnosti in odsotnosti. Predmetni podatki so torej podatki, ki so predmet ureditve po Uredbi, nanašajo pa se na delovne obveznosti javnega uslužbenca.

Upoštevaje navedeno se tako IP ne strinja z navedbami organa, da bi predmetni podatki razkrili tempo zasebnega življenja javnega uslužbenca, in prav tako se ne strinja, da gre za podatke o lokaciji javnega uslužbenca, z razkritjem katerih bi se poseglo v njegovo zasebnost v povezavi s temeljnimi pravicami do njegovega zasebnega in družinskega življenja, kar predstavlja pretiran poseg v osebne svoboščine javnega uslužbenca. Zahtevani podatki za imenovanega javnega uslužbenca so torej po mnenju IP nedvomno podatki v zvezi s porabo javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da ni pravne podlage za prekritje zahtevanih podatkov, zato je pritožbi prosilca ugodil.

Ker po mnenju IP zahtevani podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne katere druge izjeme po ZDIJZ, se IP do testa javnega interesa ni opredelil. Test interesa javnosti se namreč opravi takrat, ko se tehta med interesom javnosti, da se dostop do določenih podatkov omeji, in interesom javnosti, da se dostop do določenih podatkov omogoči (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Povedano drugače, test interesa javnosti se opravi, če je podana katera od izjem, razen tistih, ki jih določa predmetna določba.

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP ugodil pritožbi prosilca ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                         

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,                                                 

svetovalka IP    

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,  

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[2] Npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[3] Uradni list RS, št. 115/07, 122/07 – popr., 28/16 in 40/17.