prosilka -Center za izobraževanje in kulture Trebnje

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje informacij  o projektu »Začetna integracija  priseljencev«-(ZIP). Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz delovnega področja organa, saj je projekt ZIP pridobil na podlagi javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve, kot najugodnejši ponudnik. IP je ugotovil, da organ ni uspel izkazati kriterijev za razmejitev dejavnosti na javno in tržno dejavnost , ki jih je za razmejitev obeh dejavnosti postavila sodna praksa (sodba Upravnega sodišča RS št. IU 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018, in sicer 19., 20. In 21. Točko obrazložitve te sodbe). Ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, saj se ta še ni vsebinsko opredelil do zahtevanih informacij.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-206/2018/

Datum: 7.11.2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka), z dne 3.10.2018, zoper odločbo Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), št. 60349-1/2018-93, z dne 18.9.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 3.10. 2018 zoper odločbo Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, št. 60349-1/2018-93 z dne 18.9.2018 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je z zahtevo z dne 20.7.2018 od organa zahtevala posredovanje informacij  o projektu »Začetna integracija  priseljencev«, in sicer:

• ali je organ v okviru navedenega projekta kupoval gradivo z naslovom »začetna integracija priseljencev, interno gradivo«, katerega avtorica je …. oz. natančneje,
• ali je organ od leta 2015 dalje kupoval izvode navedenega gradiva in od koga,
• koliko primerkov tega gradiva je kupili,
• po kakšni ceni je kupili primerke gradiva
• ali je primerke gradiva nato prodajal naprej in v koliko izvodih.

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo 60349-1/2018-93, z dne 18.9.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da organ opravlja tako dejavnost v okviru javne službe kot tudi  tržne dejavnosti. Organ je pojasnil, da javno službo opravlja skladno z 52. členom Zakona o izobraževanju odraslih, ki ne definira programa Začetna integracija priseljencev (v nadaljevanju ZIP) kot javno službo. Organ je še pojasnil, da projekt ZIP spada med dejavnosti, katere organ izvaja kot tržno dejavnost in ga je organ pridobil na podlagi javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve, kot najugodnejši ponudnik za izvajanje predmetnega programa. Glede na navedeno organ meni, da zahteva prosilke z dne 20.7.2018 ne predstavlja informacij javnega značaja skladno z ZDIJZ, zato je na podlagi prvega odstavka 4.člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1.člena ZDIJZ zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz delovnega področja organa.  

Dne 3.10.2018 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 60349-1/2018-93 z dne 18.9.2018, v kateri je navedla, da je po njenih informacijah bilo za udeležence programa »Začetna integracija priseljencev«(v nadaljevanju ZIP), ki ga financira Ministrstvo za notranje zadeve RS skupaj z Evropskim skladom za vključevanje državljanov tretjih držav, pripravljeno interno gradivo, katerega kopijo naslovne strani je priložila pritožbi, in so ga udeleženci programa plačali. Prosilka meni, da organ, kot izvajalec programa ZIP, glede na podatke o skupnem številu udeležencev programa, neupravičeno prikriva podatke o nakupu in prodaji učnega gradiva udeležencem programa ZIP. Prosilka še dodaja, da gre pri tem tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato meni, da je zavrnilna odločba nezakonita, saj niso podani razlogi za zavrnitev njene zahteve.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 60349-1/2018-94 z dne 4.10.2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ dne 10.10.2018, z dopisom št. 090-206/2018/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 17.10.2018. V njem je organ pojasnil, da opravlja tako dejavnosti v okviru opravljanja javne službe kot tudi tržne dejavnosti. Javno službo opravlja skladno z 52. členom Zakona o izobraževanju odraslih, ki  programa ZIP ne definira kot javno službo. Navedel je še, da med tržne dejavnosti organa spada izobraževanje odraslih, ki se izvaja tudi po javnih programih, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna neformalna izobrazba (npr. tuji jeziki, programi ZIP, UŽU, RPO, ipd.), jezikovno, računalniško in drugo izobraževanje, programi in dejavnosti pridobljeni na podlagi javnih razpisov ter oddajanje poslovnih prostorov in opreme v najem. Organ je IP priložil izpis iz stroškovnega mesta projekta, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (Uradni list RS št. 109/2013), Pravilnik o računovodstvu in Finančni načrt za leto 2018.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi.

V konkretnem primeru je sporno, ali je izpolnjen prvi kriterij za opredelitev informacije javnega značaja, in sicer, ali gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Organ je namreč v izpodbijani odločbi navajal razloge, s katerimi je argumentiral svojo trditev, da v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, ni zavezanec po ZDIJZ, oziroma da ne gre za informacije javnega značaja, ker gre za tržni del dejavnosti organa.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki je bil v skladu z določbo 1. odstavka 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (Uradni list RS št. 109/2013, v nadaljevanju odlok) ustanovljen s strani občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert  za opravljanje izobraževalne in kulturne dejavnosti. Na podlagi 5. člena odloka zavod opravlja dejavnosti, ki so določene kot javna služba in dejavnosti, ki niso določene kot javna služba. Skladno z 7. členom odloka zavod lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta oziroma njen prihodek namenjen izvajanju javnih izobraževalnih programov za odrasle in galerijske dejavnosti kot javne službe.

IP v nadaljevanju pojasnjuje, da se javna služba ustanovi za zadovoljevanje javnih potreb (v tem primeru storitev izobraževanja odraslih), ki so v javnem interesu. Na podlagi 41. člen Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 6/18  - v nadaljevanju ZIO-1) se javni interes v izobraževanju odraslih določa z nacionalnim programom za izobraževanje odraslih. Sredstva za uresničevanje javnega interesa pa se zagotavljajo iz državnega proračuna, sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih virov.

Nadalje IP ugotavlja, da je Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP; v nadaljevanju ZZ) ustvaril poseben organizacijski model za izvajanje neprofitnih dejavnosti, katerih namen je izvajanje določenih nalog v javnem interesu. Zakonodajalec je torej že v temelju predvidel, da tvorbe s tovrstno statusno ureditvijo ne bodo izvajale tržnih dejavnosti oz. dejavnosti, ki v skladu z zakonitostmi na tržišču zasledujejo dobiček. Temu je sledil tudi organ s Pravilnikom o računovodstvu in v 74.členu opredelil tržno (lastno) dejavnost kot dodatno in ne osnovno dejavnost organa. Organ ima na podlagi 8. člena odloka  o ustanovitvi, kot javno službo  v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti ( Uradni list RS , št.69/07 in 17/08) kot glavno dejavnost zavoda opredeljeno pod klasifikacijo 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

Program Začetna integracija priseljencev ZIP je program učenja slovenskega jezika in program seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, ki je namenjen državljanom tretjih držav, ki jim je pristojna upravna enota izdala potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v tem programu in osebam, ki jim je bil priznan status mednarodne zaščite (OMZ) in jih k udeležbi napoti naročnik Ministrstvo za notranje zadeve. Organ kot izvajalec programa ZIP je projekt pridobil na podlagi javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve kot najcenejši ponudnik storitve, kar navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, kot razlog za izvajanje tržne dejavnosti.

IP pojasnjuje, da zgolj način pridobitve posla na trgu ne razmejuje delovnega področja organa na izvajanje javne službe organa oz. na  izvajanje tržne dejavnosti. Pri izvajanju Tržne dejavnosti mora organ izkazati, da se le ta izvaja v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe (npr. da se dejavnost ni izvajala v času, ki je bil predviden za izvajanje javne službe oziroma, da so imeli izvajalci v času izvajanja dejavnosti dopust, da je bilo kljub temu na razpolago dovolj kadrov in prostorov za izvajanje javne službe, ipd.). Iz sodbe št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016 namreč izhaja, da je pri odločanju v tovrstnih primerih relevantno, da se v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 upoštevajo tudi navedena dejstva.

Iz sodbe sodišča št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016 nadalje izhaja, da je za opredelitev delovnega področja organa pomemben tudi način njenega financiranja. V skladu z 1. členom  odloka je organ ustanovljen s strani občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Mirna in Šentrupert.  Ustanoviteljice zavoda in država pa zagotavljajo pogoje in sredstva za delo zavoda. Skladno z 35. členom odloka organ pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz javnih sredstev, sredstev ustanoviteljic, prispevkov odraslih, ki se šolajo, s prodajo storitev in izdelkov na trgu,  z dotacijami, sponzorstvi, darili in z drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom. V skladu z 6. odstavkom 37. člena odloka organ prihodke, ustvarjene s prodajo blaga in storitev na trgu, v svojem knjigovodstvu izkazuje ločeno, odhodke, vezane na to dejavnost, pa v sorazmernem delu glede na prihodke. V sodbi sodišča št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016  je sodišče zaključilo, da lahko organ opravlja tržno dejavnost, če se s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in če sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvari na trgu. Povedano drugače, to pomeni, da mora organ z računovodskimi listinami izkazati, iz katerih sredstev je plačal oziroma zagotovil plačilo izvajalcem programa ZIP.

Po pregledu Finančnega načrta organa za leto 2018, ki ga je sprejel Svet JZ CIK Trebnje na 9. redni seji dne 5. 10. 2017, IP ugotavlja, da so prihodki projekta ZIP planirani pod zaporedno številko 1., A., a. kar pomeni, da izkazujejo prihodke iz izvajanja javne službe, in sicer prihodke iz sredstev javnih financ in hkrati prejetih sredstev iz državnega proračuna.

Nadalje IP ugotavlja, da Finančni načrt organa za leto 2018 in realizacija iz leta 2017 izkazujeta, da organ v pretežnem delu (v večini) svojega delovanja izvaja javno službo. Javna služba organa na podlagi 52.člena ZIO-1 pa obsega izvajanje izobraževanja odraslih, to sta program osnovne šole za odrasle iz 1. točke drugega poglavja ZIO-1 in svetovalna dejavnost pri vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju izobraževalne poti, vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, vključevanju v neformalne izobraževalne programe za odrasle, ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, in sicer za osebnostni razvoj, nadaljnje izobraževanje in vključitev na trg dela, ter samostojnem učenju. Skladno s 1. točko drugega poglavja ZIO-1 izvajanje letnega programa izobraževanja odraslih izvajajo pristojna ministrstva prek javnih razpisov, pozivov, v okviru javne službe oziroma na drug način na podlagi zakona.

IP glede na vsebino predložene dokumentacije ne dvomi, da gre v primeru projekta ZIP še vedno za dejavnost organa kot javnega zavoda. Inštitut, v okviru katerega se je projekt ZIP izvajal, ni samostojna pravna oseba, temveč gre za tvorbo brez pravne osebnosti, ki ne more samostojno sklepati pravnih poslov. Vse pravne posle v zvezi z izvajanjem projekta ZIP torej sklepa organ, zato tudi ni mogoče govoriti o ločeni tržni dejavnosti organa, prav tako vsebina izvajanja programa ZIP ni v nasprotju z opredelitvijo javne službe organa skladno z 52.člena ZIO-1.

Pri razlagi določb ZDIJZ in s tem pri razlagi prvega odstavka 4.člena je treba upoštevati tudi namen zakona. Ta je kot izhaja iz 1.odstavka 2.člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev po ZDIJZ ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ je med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oz. opravljajo javnopravne naloge, poleg tega pa je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica (drugi odstavek 39.člena URS). Temu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v  sodbi II U 43/2016-17.

IP nadalje pojasnjuje, da ZDIJZ pojem informacije javnega značaja definira zelo široko. V 4. čl. namreč vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja. V skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, v praksi velja domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Zavezanec lahko to domnevo uspešno izpodbije, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oz. javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Pojem delovno področje je v skladu z ZDIJZ potrebno tolmačiti široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa (Prepeluh, str. 148 - 149). Pojem delovnega področja organa po 4. čl. ZDIJZ je torej bistveno širše od pojma  javna služba, kot ga za izobraževanje odraslih opredeljuje ZIO-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa. Vrhovno sodišče RS je v sodbi št. I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 in sklepu št. X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012, zavzelo stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava. Pri tem pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali neoblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč da gre za dejavnost, ki se v skladu z načelom zakonitosti in z namenom varstva javnega interesa, izvaja na podlagi in v okviru norm javnega prava. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.

Na podlagi predložene dokumentacije, navedb organa v izpodbijani odločbi in preučitve določb veljavne zakonodaje, IP tako zaključuje, da informacije, ki jih je v konkretnem primeru zahtevala prosilka, spadajo v delovno področje organa. Temu namreč ni uspelo izkazati, da gre za informacije, ki jih je pridobil iz tržne dejavnosti, ker ni izkazal, da je bilo njegovo delovanje v projektu ZIP v celoti ločeno od dejavnosti javne službe. Ravno nasprotno, prihodke iz projekta ZIP je organ planiral in izkazal kot prihodke javne službe in ne kot prihodke iz tržnega dela dejavnosti, organ pa tudi ni izkazal, da je poslovanje na projektu ZIP v celoti potekalo na način, da ni vplivalo oz. bilo povezano z izvajanjem javne službe. Organu torej ni uspelo izkazati kriterijev, ki jih je za razmejitev obeh dejavnosti postavila sodna praksa (glej sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018, in sicer 19., 20. In 21. Točko obrazložitve te sodbe).  

Ker je organ v izpodbijani odločni zahtevo prosilke zavrnil že iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, se ni spuščal v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega  se organ (še) ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je bilo ugotovljeno da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Pripravila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca                                           

 Informacijski pooblaščenec:          

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke