prosilka - Andragoški zavod Maribor

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje informacij  o projektu »Začetna integracija  priseljencev«-(ZIP). Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz delovnega področja organa, saj je projekt ZIP pridobil na podlagi javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve, kot najugodnejši ponudnik. IP je ugotovil, da organ ni uspel izkazati kriterijev za razmejitev dejavnosti na javno in tržno dejavnost , ki jih je za razmejitev obeh dejavnosti postavila sodna praksa (sodba Upravnega sodišča RS št. IU 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018, in sicer 19., 20. In 21. Točko obrazložitve te sodbe). Ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, saj se ta še ni vsebinsko opredelil do zahtevanih informacij.

ODLOČBA:

Številka: 090-205/2018/5

Datum: 19.11.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A),  tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 2.10.2018, zoper odločbo Andragoškega zavoda Maribor -  Ljudske univerze, Maistrova ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), brez številke z dne 18.9.2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 2.10. 2018 zoper odločbo Andragoškega zavoda Maribor - Ljudske univerze, brez številke z dne 18.9.2018 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je z zahtevo z dne 20.7.2018 od organa zahtevala posredovanje informacij  o projektu »Začetna integracija  priseljencev«, in sicer:

• ali je organ v okviru navedenega projekta kupoval gradivo z naslovom »začetna integracija priseljencev, interno gradivo«, katerega avtorica je … oz. natančneje,
• ali je organ od leta 2015 dalje kupoval izvode navedenega gradiva in od koga,
• koliko primerkov tega gradiva je kupili,
• po kakšni ceni je kupili primerke gradiva,
• ali je primerke gradiva nato prodajal naprej in v koliko izvodih.

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo brez številke, z dne 18.9.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da organ opravlja tako dejavnost v okviru javne službe, kot tudi tržne dejavnosti. Skladno z 88. členom Pravilnika o računovodstvu Andragoškega zavoda Maribor- Ljudske univerze z  dne 19. 10. 2016 ima organ natančno razmejeno dejavnost na izvajanje javne službe in tržne dejavnosti. Organ pojasnjuje, da v okviru opravljanja javne službe izvaja osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko, visokošolsko izobraževanje ter ostala izobraževanja na področju športa, rekreacije, kulture in umetnosti. Nadalje organ pojasnjuje, da med tržne dejavnosti organa spada izobraževanje odraslih, ki se izvaja po javnih programih, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna neformalna izobrazba (npr. tuji jeziki, programi ZIP, UŠU, SDTJ, RPO, ipd.), jezikovno, računalniško in drugo izobraževanje, programi in dejavnosti, pridobljeni na podlagi javnih razpisov ter oddajanje poslovnih prostorov in opreme v najem. Organ je še pojasnil, da projekt ZIP spada med dejavnosti, katere organ izvaja kot tržno dejavnost in ga je organ pridobil na podlagi javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve, kot najugodnejši ponudnik za izvajanje predmetnega programa. Glede na navedeno organ meni, da zahteva prosilke z dne 20.7.2018 ne predstavlja zahtevo za informacije javnega značaja skladno z ZDIJZ, zato je na podlagi prvega odstavka 4.člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 1.člena ZDIJZ, zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, ki izhaja iz delovnega področja organa.  

Dne 2.10.2018 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa brez številke z dne 18.9.2018, v kateri je navedla, da je po njenih informacijah bilo za udeležence programa »Začetna integracija priseljencev«(v nadaljevanju ZIP), ki ga financira Ministrstvo za notranje zadeve RS skupaj z Evropskim skladom za vključevanje državljanov tretjih držav, pripravljeno interno gradivo, katerega kopijo naslovne strani je priložila pritožbi, in so ga udeleženci programa plačali. Prosilka meni, da organ, kot izvajalec programa ZIP, glede na podatke o skupnem številu udeležencev programa, neupravičeno prikriva podatke o nakupu in prodaji učnega gradiva udeležencem programa ZIP. Prosilka navaja, da so udeleženci programa sami plačevali gradivo, kar dokazuje Katalog izobraževanj organa za leto 2017/2018 (na strani 24) in tudi pojasnila organa z dne 30.8.2018. Prosilka še dodaja, da gre pri tem tudi za podatke o porabi javnih sredstev, zato meni, da je zavrnilna odločba nezakonita, saj niso podani razlogi za zavrnitev njene zahteve.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-3843/2018 z dne 3.10.2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-205/2018/2 z dne 10.10.2018, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 17.10.2018. Organ je IP priložil izpis iz stroškovnega mesta projekta ZIP, Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Andragoški zavod Maribor- Ljudska univerza številka:00700-8/2010 z dne 8.9.2010, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Andragoški zavod Maribor- Ljudska univerza številka: 00700-8/2010-5 z dne 19.7.2016, Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Andragoški zavod Maribor- Ljudska univerza številka: 00700-8/2010-9 z dne 23.11.2017, Pravilnik o računovodstvu organa z dne 19.10.2016 in Finančni načrt za leto 2018 z dne 22.2.2018.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi.

V konkretnem primeru je sporno, ali je izpolnjen prvi kriterij za opredelitev informacije javnega značaja, in sicer, ali gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Organ je namreč v izpodbijani odločbi navajal razloge, s katerimi je argumentiral svojo trditev, da v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije, ni zavezanec po ZDIJZ, oziroma da ne gre za informacije javnega značaja, ker gre za tržni del dejavnosti organa.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod, ki je bil v skladu z določbo 1. odstavka 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Andragoški zavod Maribor- Ljudska univerza številka:00700-8/2010 z dne 8.9.2010 (v nadaljevanju odlok) na področju izobraževanja odraslih ustanovljen kot javni vzgojno-izobraževalni zavod s strani Mestne občine Maribor. Na podlagi 8. člena odloka zavod opravlja dejavnosti v okviru javne službe na področju izobraževanja odraslih. Skladno s 1. členom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Andragoški zavod Maribor- Ljudska univerza št. 00700-8/2010-5 z dne 19.7.2016 (v nadaljevanju odlok o spremembah in dopolnitvah) organ v okviru javne službe na področju izobraževanja odraslih opravlja naslednje dejavnosti: P 85.200            osnovnošolsko izobraževanje, P 85.310 srednješolsko splošno izobraževanje, P 85.320 srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje, P 85.410 posrednješolsko neterciarno izobraževanje, P 85.421 višješolsko izobraževanje, P 85.422 visokošolsko izobraževanje, P 85.510   izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije, P 85.520 izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti, P 85.590 drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Na podlagi 8.a člena odlok o spremembah in dopolnitvah organ opravlja tudi naslednje dejavnosti, ki so povezane z opravljanjem javne službe, in sicer: J58.110 izdajanje knjig, J 58.190 drugo založništvo, J 58.290 drugo izdajanje programja, J 62.010 računalniško programiranje, J 62.020 svetovanje o računalniških napravah in programih, J 62.090 druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti, M 70.2 10 dejavnost stikov z javnostjo, M 72.200 raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike, M 73. 120 posredovanje oglaševalskega prostora, M 73 .200 raziskovanje trga in javnega mnenja, M 74.300 prevajanje in tolmačenje, N 82. 190 fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti, N 82.300 organiziranje razstav, sejmov, srečanj, N 82.990 drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje, P 85.530 dejavnost vozniških šol, P 85.600 pomožne dejavnosti za izobraževanje, R91.011 dejavnost knjižnic, R91.012 dejavnost arhivov, R 93.299 druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas, S 96.090 druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene, Q 88.999 drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve. Odlok  in odlok o spremembah in dopolnitvah tržne dejavnosti ne opredeljujeta.

IP v nadaljevanju pojasnjuje, da se javna služba ustanovi za zadovoljevanje javnih potreb (v tem primeru storitev izobraževanja odraslih), ki so v javnem interesu. Na podlagi 41. člen Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 6/18  - v nadaljevanju ZIO-1) se javni interes v izobraževanju odraslih določa z nacionalnim programom za izobraževanje odraslih. Sredstva za uresničevanje javnega interesa pa se zagotavljajo iz državnega proračuna, sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih virov.

Nadalje IP ugotavlja, da je Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP; v nadaljevanju ZZ) ustvaril poseben organizacijski model za izvajanje neprofitnih dejavnosti, katerih namen je izvajanje določenih nalog v javnem interesu. Skladno s 1. odstavkom 3. člena ZZ so javni zavodi ustanovljeni za opravljanje javnih služb. Sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, so brez dvoma del javne porabe, iz česar izhaja, da delovno področje  izvajanja javne  službe  razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu (odločba Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000). Zakonodajalec je torej že v temelju predvidel, da tvorbe s tovrstno statusno ureditvijo ne bodo izvajale tržnih dejavnosti oz. dejavnosti, ki v skladu z zakonitostmi na tržišču zasledujejo dobiček. ZZ v tretjem odstavku 65.člena (smiselno) določa, da s premoženjem, ki je v lasti ustanovitelja javnega zavoda, upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Skladno s 37.členom odloka je zavod v skladu z zakonom in odlokom v razmerju do ustanoviteljice dolžan zagotavljati namensko in racionalno rabo oziroma porabo vseh sredstev ustanoviteljice, ki jih ima zavod v upravljanju oziroma jih tekoče pridobiva za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen. V povezavi s 33. členom odloka je premoženje, s katerim upravlja zavod, last ustanoviteljice-Mestne občine Maribor.

IP nadalje pojasnjuje da je tržno dejavnost organ opredelil s Pravilnikom o računovodstvu v 3. odstavku 87.člena kot dejavnost, ki se lahko v skladu z Zakonom o zavodih opravlja le, v kolikor je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je bil javni zavod ustanovljen. Značilnosti tržne dejavnosti so izpostavljenost konkurenci, ustvarjanje dobička in njena obdavčljivost. Poglavitni cilj tržne dejavnosti je dopolnitev temeljne dejavnosti, izboljšanje kakovosti opravljanja te dejavnosti ter zmanjšanje porabe javnih sredstev. V 88. členu Pravilnika o računovodstvu je organ razporedil dejavnost izvajanja javne službe in tržne dejavnosti v skladu z zakoni oz. predpisi, ki urejajo posamezne dejavnosti ali na podlagi sodil pristojnega ministrstva, v kolikor le-ta ne opredeljujejo dejavnosti v celoti, pa lahko zavod sprejme sodila sam, pri čemer daje prednost vsebini posamezne dejavnosti in ne viru financiranja ter jih dosledno upošteva iz obdobja v obdobje. Skladno s pravilnikom o računovodstvu organ med dejavnosti javne službe praviloma uvršča: izobraževanje odraslih, zagotovljeno na podlagi zakona (osnovna šola za odrasle), izobraževanja odraslih, ki se izvajajo po javnih programih, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna formalna izobrazba (srednješolski programi); izobraževanje odraslih, sprejeto na podlagi nacionalnega programa izobraževanja odraslih ter na podlagi drugih predpisov (npr. dejavnosti splošno izobraževalnega središča za samostojno učenje, dejavnosti za brezposelne osebe, informiranje in svetovanje za odrasle, ipd.), programe javnih del. Med tržne dejavnosti organ praviloma uvršča: izobraževanja odraslih, ki se izvajajo po javnih programih, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna neformalna izobrazba (npr. tuji jeziki, programi ZIP, UŽU, SDTJ, RPO ipd.), jezikovno, računalniško in drugo izobraževanje, programi in dejavnosti pridobljeni na podlagi javnih razpisov, oddajanje poslovnih prostorov in opreme v najem.

Program Začetna integracija priseljencev ZIP je program učenja slovenskega jezika in program seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, ki je namenjen državljanom tretjih držav, ki jim je pristojna upravna enota izdala potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v tem programu in osebam, ki jim je bil priznan status mednarodne zaščite (OMZ) in jih k udeležbi napoti naročnik Ministrstvo za notranje zadeve. Organ kot izvajalec programa ZIP je projekt pridobil na podlagi javnega naročila Ministrstva za notranje zadeve kot najcenejši ponudnik storitve, kar navaja tudi organ v izpodbijani odločbi, kot razlog za razporeditev dejavnosti izvajanja javne službe in tržne dejavnosti v skladu z zakoni oz. predpisi, ki urejajo posamezne dejavnosti. Pri tem se je skliceval na prvo alinejo 88.člena pravilnika o računovodstvu, ki v tretji alineji med tržno dejavnostjo praviloma uvršča programe in dejavnosti pridobljene na podlagi javnih razpisov.

IP pojasnjuje, da je Pravilnik o računovodstvu organa namenjen ureditvi organiziranosti in delovanja računovodstva organa. Pravilnik o računovodstvu skladno s 3. členom določa organizacijo  računovodstva zavoda, pravice, obveznosti in odgovornosti pooblaščenih oseb za izvajanje poslovanja zavoda ter za izvajanje nalog računovodstva. Za opredelitev izvajanja tržne dejavnosti mora organ izkazati, da se le ta izvaja v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe (npr. da se dejavnost ni izvajala v času, ki je bil predviden za izvajanje javne službe oziroma, da so imeli izvajalci v času izvajanja dejavnosti dopust, da je bilo kljub temu na razpolago dovolj kadrov in prostorov za izvajanje javne službe, ipd.). Iz sodbe št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016 namreč izhaja, da je pri odločanju v tovrstnih primerih relevantno, da se v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 upoštevajo tudi navedena dejstva. Glede na navedeno ni mogoče slediti navedbam organa, da informacije o projektu ZIP ne izvirajo iz delovnega področja organa, ker gre za izvajanje tržne dejavnosti.

Iz sodbe sodišča št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016 nadalje izhaja, da je za opredelitev delovnega področja organa pomemben tudi način financiranja dejavnosti. V skladu z 1. členom  odloka je organ ustanovljen s strani Mestne  občine Maribor kot javni vzgojno-izobraževalni zavod na področju izobraževanja odraslih. Skladno z 34. členom odloka organ pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz sredstev državnega proračuna in proračuna ustanoviteljic ter drugih javnih sredstev, plačil in   prispevkov udeležencev izobraževanja, donacij, prispevkov sponzorjev in drugih virov. V skladu z 35. členom organ nastopa v pravnem prometu samostojno v okviru dejavnosti, za katero je ustanovljen. Za svoje obveznosti odgovarja s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. V primerih, ko zavod sklepa pogodbe in druge dogovore ali se prijavlja na natečaje, ki lahko posledično povzročijo finančne ali druge obveznosti ustanoviteljice, mora predhodno pridobiti soglasje ustanoviteljice. Ustanoviteljica odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do višine sredstev, ki jih v tekočem proračunskem letu zagotavlja za izvajanje javne službe. IP glede na navedene vire financiranja poudarja, da se organ pri izvajanju javne službe financira tako posredno iz proračuna, kot iz drugih virov. Zgolj dejstvo, da je organ pridobil projekt na podlagi javnega razpisa, še ne pomeni, da v tem delu ne gre za javno službo, kot zmotno zatrjuje organ.

Nadalje po pregledu stroškovnega mesta projekta ZIP IP ugotavlja, da so  za leto 2016 in 2017 med drugim na stroškovno mesto 2170 (projekt ZIP) knjiženi stroški porabe električne energije, ogrevanja, čistilnega servisa, stroški investicijskega vzdrževanja objektov in opreme, avtorski honorarji, bruto plače zaposlenih s prispevki, stroški jubilejnih nagrad, amortizacija…Omenjeni stroški se nanašajo na izvajanje javne službe, iz česar je mogoče zaključiti, da so projekt ZIP izvajali zaposleni, ki sicer izvajajo delovne naloge v okviru javne službe in s pomočjo osnovnih  in drugih sredstev, ki so sicer namenjeni izvajanju javne službe. Iz izpisa Rekapitulacija po vrstah stroškov stroškovnega mesta ZIP za leto 2016 IP nadalje ugotavlja, da prihodki od NUP (tržni del) ne pokrijejo vseh stroškov, ki jih je za izvajanje projekta ZIP organ knjižil na stroškovno mesto 2170. Na podlagi navedenega in upoštevajoč sodbo št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016, v povezavi  z odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000. IP meni, da organ ne izkazuje ločenega izvajanja dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti. Prav tako organ z računovodskimi listinami ni uspel izkazati, iz katerih sredstev je plačal oziroma zagotovil plačilo izvajalcem programa ZIP. V sodbi sodišča št. I U 1421/2015-18 z dne 26. 5. 2016  je sodišče zaključilo, da lahko organ opravlja tržno dejavnost, če se s tem ne ovira dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in če sredstva za opravljanje te dejavnosti ustvari na trgu.

Glede na vsebino predložene dokumentacije IP ne dvomi, da gre v primeru projekta ZIP še vedno za dejavnost organa kot javnega zavoda. Vse pravne posle v zvezi z izvajanjem projekta ZIP namreč sklepa organ, iz predložene finančne dokumentacije pa ni mogoče razbrati, da se ta dejavnost v celoti vodi ločeno od javne službe. Zato tudi ni mogoče govoriti o ločeni tržni dejavnosti organa, prav tako vsebina izvajanja programa ZIP ni v nasprotju z opredelitvijo javne službe organa skladno s 1. in 8.a členom odloka o spremembah in dopolnitvah.

IP nadalje pojasnjuje, da ZDIJZ pojem informacije javnega značaja definira zelo široko. V 4. čl. namreč vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja. V skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, v praksi velja domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Zavezanec lahko to domnevo uspešno izpodbije, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Povedano drugače: informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oz. javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Pojem delovno področje je v skladu z ZDIJZ potrebno tolmačiti široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oz. sfero odgovornosti posameznega organa (Prepeluh, str. 148 - 149). Pojem delovnega področja organa po 4. čl. ZDIJZ je torej bistveno širše od pojma  javna služba, kot ga za izobraževanje odraslih opredeljuje ZIO-1, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa. Vrhovno sodišče RS je v sodbi št. I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 in sklepu št. X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012, zavzelo stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava. Pri tem pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali neoblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč da gre za dejavnost, ki se v skladu z načelom zakonitosti in z namenom varstva javnega interesa, izvaja na podlagi in v okviru norm javnega prava. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Temu je ponovno pritrdilo Upravno sodišče v sodbi št I U 1510/2016-27 z dne 7.11.2018, da v okvir delovnega področja organa spada izvajanje nalog, ki » so povezane« s katero koli javno ali upravno funkcijo organa v smislu, da predmetna informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva » ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.«

Na podlagi predložene dokumentacije, navedb organa v izpodbijani odločbi in preučitve določb veljavne zakonodaje, IP tako zaključuje, da informacije, ki jih je v konkretnem primeru zahtevala prosilka, spadajo v delovno področje organa. Temu namreč ni uspelo izkazati, da gre za informacije, ki jih je pridobil izključno iz tržne dejavnosti, ker ni izkazal, da je bilo njegovo delovanje v projektu ZIP v celoti ločeno od dejavnosti javne službe. Organu torej ni uspel izkazati kriterijev, ki jih je za razmejitev obeh dejavnosti postavila sodna praksa ( sodba Upravnega sodišča RS št. IU 900/2016-44 z dne 3. 10. 2018, in sicer 19., 20. In 21. Točko obrazložitve te sodbe).  

Ker je organ v izpodbijani odločni zahtevo prosilke zavrnil že iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, se ni spuščal v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve. Poleg navedenega  se organ (še) ni spustil v vsebinsko obravnavo zadeve in se ni opredelil do zahtevanih informacij, pri čemer mu je ta možnost dana prav z vrnitvijo v ponovno odločanje.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je bilo ugotovljeno da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca                                                         

Informacijski pooblaščenec:          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka