Mladinski servis Pomurski študentski servis, d.o.o. - MDDSZ

POVZETEK:

Prosilec je zoper odločitev organa vložil pritožbo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, ugotovil, da organ z drugo dokumentacijo, razen tiste, do katere je prosilcu že omogočil dostop, ne razpolaga. Iz  navedenega razloga je prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi 248. člena ZUP.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-204/2018/4

Datum: 15. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Mladinskega servisa POMURSKI ŠTUDENTSKI SERVIS d.o.o., Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota z dne 27. 9. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločitev, št. 090-26/2018-7 z dne 12. 9. 2018, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 9. 2018 zoper odločitev Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-26/2018-7 z dne 12. 9. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

IP je dne 1. 10. 2018 s strani organa prejel odstop pritožbe, v katerem pojasnjuje, da je prejel pritožbo prosilca zoper njegovo odločitev, št. 090-26/2018-7 z dne 12. 9. 2018. Prosilec naj bi se pritožil, ker informacije javnega značaja, ki so mu bile posredovane z navedenim dopisom, niso informacije javnega značaja, ki jih je zahteval (četrti odstavek 25. člena ZDIJZ).

Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je prosilec dne 31. 5. 2018 na organ naslovil zahtevo po posredovanju celotne dokumentacije, ki jo je v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje agencij za zaposlovanje (Uradni list št.; v nadaljevanju Pravilnik), zlasti pa 10. člena Pravilnika, omogočila sklenitev koncesijske pogodbe za posredovanje del študentom in dijakom na lokaciji Murska Sobota podjetju Ren energia d.o.o. za leto 2016 ter ŠS d.o.o. za leto 2017 in 2018. Vse zahtevane informacije, razen informacij, ki se nanašajo na 10. člen Pravilnika, so bile prosilcu posredovane z odločbo organa, št. 090-26/2018-2 z dne 12. 6. 2018. Zaradi ne posredovanja omenjenih informacij se je prosilec pritožil zoper citirano odločbo organa. Ta je bila predmet pritožbenega postopka pri IP, ki je z odločbo št. 090-158/2018/2 z dne 10. 8. 2018, pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

Na podlagi odločbe IP je organ, sicer že pripravljeno gradivo in pojasnilo, vezano na 10. člen Pravilnika,  z dopisom št. 090-26/2018-7 z dne 12. 9. 2018, posredoval prosilcu.

Dne 27. 9. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo na obrazcu ZDIJZ 25/IV, v katerem je povzel dosedanje dogajanje in dodal, da organ tudi z izpodbijano odločitvijo ni odgovoril na zastavljeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, saj ni posredoval podatka o tem, kako je pri podeljevanju koncesije upoštevalo materialne pogoje, ki jih narekuje 10. člen Pravilnika. Prav tako se prosilec ne strinja z navedbo organa, da Pravilnik več ne ustreza dejanskim razmeram na trgu ter dodaja, da ni v pristojnosti ministrstva arbitrarno odločati o tem, katere dele zakonov oziroma pravilnikov bo uporabljalo in katere ne, saj je postavljanje pravnega konstrukta v sferi zakonodajalca  in ne izvršilne oblasti. Pritožbo prosilec zaključi z opozorilom na samo rabo instituta koncesije ter namen ureditve koncesije za posredovanje del študentom in dijakom.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločitve ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 19. 10. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ lahko prosilec, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, od organa zahteva, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Na podlagi drugega odstavka 27. člena ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ namreč z dopisom, št. 090-26/2018-7 z dne 12. 9. 2018, prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga in štel, da je zahtevi prosilca v tem delu ugodeno. Prosilec se s takšnim stališčem organa ne strinja in meni, da posredovane informacije niso informacije, ki jih je zahteval.

Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, informacija pa se mora nahajati v materializirani obliki.

V predmetni zadevi je IP organ pozval k posredovanju dodatnih informacij, pri čemer je ta z dopisom z dne 18. 10. 2018 IP pojasnil, da sta pravni podlagi za podeljevanje koncesij za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZPB) in Pravilnik. ZZZPB v tretjem odstavku 6. c člena in Pravilnik v prvem odstavku 10. člena določata, da ministrstvo pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije upošteva število brezposelnih oseb pri območni službi zavoda, potrebe delodajalcev po delu ali po zaposlitvi novih delavcev na tem območju, vrsto in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, število dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj, število koncesionarjev na posameznem območju in spoštovanje predpisov pri dotedanjem poslovanju vlagatelja. Nadalje organ pojasnjuje, da določba prvega odstavka 192. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUTD), določa, da z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati ZZZPB, ki se uporablja do začetka uporabe ZUTD. Kljub omenjeni določbi, pa organ opozarja na določbo drugega odstavka 192. člena ZUTD, ki med drugim določa, da se ne glede na določbo prejšnjega odstavka za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela ZZZPB, uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom. Prav tako šesta alineja prvega odstavka 193. člena ZUTD določa, da z uveljavitvijo ZUTD preneha veljati Pravilnik, vendar ne v celoti. Prva alineja drugega odstavka 193. člena ZUTD namreč določa, da se ne glede na prejšnji
odstavek določbe Pravilnika, ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom
in študentom, uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in
občasnih del dijakom in študentom.

Organ je pojasnil, da se skladno z zgoraj navedenim pri odločitvi o vlogi za podelitev koncesije za
posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ne upošteva števila brezposelnih
oseb pri območni službi zavoda, potreb delodajalcev po delu ali po zaposlitvi novih delavcev na
tem območju, vrste in obsega programov aktivne politike zaposlovanja, saj se navedeni kriteriji
ne nanašajo na opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in
študentom. Organ je ponovno pojasnil, da določba 10. člena Pravilnika žal ne ustreza več dejanskim razmeram, zato je tudi pri njenem preverjanju omejen. Poudaril je, da preverjanje kriterijev števila
dijakov in študentov na posameznem območju ter njihov socialni položaj in števila koncesionarjev
na posameznem območju ni konkretno in natančno določeno, zato jih tudi ne more
preverjati. Organ dodaja, da je v konkretnem primeru IP in prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se namreč lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga. IP na tem mestu dodaja tudi, da ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki npr. zavezuje organ pri ravnanju v določenih primerih, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Povedano drugače, IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih npr. prosilec zahteva in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti organ moral razpolagati.

Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da z drugo dokumentacijo, razen tiste, do katere je prosilcu omogočil dostop, ne razpolaga. Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi dokumenti, iz katerih bi izhajale informacije, kako je ministrstvo pri podeljevanju koncesije upoštevalo materialne pogoje, ki jih narekuje 10. člen Pravilnika, razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                               

asistentka svetovalca  

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka