prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

POVZETEK:

Prosilec je kot medij na organ naslovil vprašanje v zvezi s Pogodbo o dodelitvi finančne vzpodbude za investicijski projekt Magna in zahteval podatke oziroma seznam podizvajalev ali drugih pogodbenih partnerjev Magna Steyr d.o.o. (stranske udeleženke) pri izvedbi tega projekta., vključno z višino vrednosti posameznega izvedenega posla. Organ je s sklicevanje na poslovno skrivnost zavrnil zahtevo prosilca za dostop do teh podatkov, hkrati pa navedel, da odgovor na prosilčevo vprašanje izhaja iz dokumenta, in sicer Stroškovnika investicijskega projekta z dne 15. 11. 2017, ki predstavlja prilogo Zahtevku za sofinanciranje projekta stranske udeleženke. IP je tako v pritožbenem postopku najprej odločill, da je pritožba dovoljena v smislu devetega odstavka 45. čelna ZMed. Dalje je ugotovil, da zahtevani podatki (Stroškovnik) predstavljajo poslovno skrivnost stranske udeleženke že po subjektivnem kriteriju in da hkrati tudi ne pomenijo porabe javnih sredstev, zato izjema od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana. Glede na način sofinanciranja predmetnega projekta je namreč prejemnik javnih sredstev stranska udeleženka, ne pa podjetja oziroma izvajalci storitev, našteti v predmetnem Stroškovniku, zato ne moremo govoriti o neposredni porabi javnih sredstev. IP je nato opravil tudi test prevladujočega interesa javnosti in zaključil, da  interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost. Glede na vse ugotovitve je IP prosilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-203/2018/7

Datum: 30. 1. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …., novinarja Dnevnika d.d., Dopisništvo Maribor, Razlagova 9, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 9. 2018, zoper odgovor Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 12. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 18. 9. 2018 zoper zavrnili odgovor Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo z dne 12. 9. 2018, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je 4. 9. 2018 na organ naslovil zahtevo po 45. členu ZMed z vprašanjem v zvezi s Pogodbo o dodelitvi finančne vzpodbude za investicijski projekt Magna, in sicer:

• ali organ razpolaga s podatkom, katera podjetja so podizvajalci ali drugi pogodbeni partnerji v izvedbi tega projekta. Prosi za posredovanje seznama izvajalcev storitev, na podlagi katerega Magna AG oziroma Magna Steyr d.o.o. (v nadaljevanju stranska udeleženka) utemeljujeta izplačilo zahtevkov za sofinanciranje, vključno z višino vrednosti izvedenega posla.

Organ je prosilcu 12. 9. 2018 po elektronski pošti, odgovoril, da zavrača odgovor na postavljeno vprašanje glede izvajalcev storitev stranske udeleženke, saj so zahtevani podatki označeni kot poslovna skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navajal je še, da predlaga, da se prosilec obrne na IP.

Prosilec je nato 13. 9. 2018 na organ poslal elektronsko sporočilo, v katerem je navajal, da se z odgovorom organa ne more "obrniti" na IP, zato je organ prosil, da izda odločbo, na katero se bo lahko pritožil.

Organ je prosilcu v elektronskem sporočilu 18. 9. 2018 pojasnil, da se v skladu s 45. členom ZMed zavrnilni odgovor šteje kot zavrnilna odločba, zato za vložitev pritožbe ne potrebuje odločbe. Priložil je obrazec za pritožbo in pozval prosilca, naj ga izpolnjenega posreduje IP.

Nato je zoper zavrnili odgovor organa, prosilec neposredno pri IP vložil pritožbo z dne 18. 9. 2019, v kateri je navajal, da je stranska udeleženka doslej že samoiniciativno razkrivala svoje poslovne partnerje v tem projektu, nenazadnje morajo nekateri (kot na primer graditelj in pooblaščeni projektant) biti obvezno javno objavljeni na gradbenih tablah in tudi drugje, zato teh podatkov ni mogoče šteti kot poslovno skrivnost. Hkrati gre za projekt, ki je državno subvencioniran na podlagi dveh pogodb, ki so tudi po zaslugi IP dobile (delni) status informacije javnega značaja (odločba, št. 090-7/2018 v zvezi s Pogodbo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Magna-2017-MG z dne 17. 10. 2017). Država je prispevala davkoplačevalski denar za zagon projekta, finančno soudeležbo pa sta država in investitor utemeljevala tudi z odpiranjem novih delovnih mest, zato obstaja javni interes za porabo teh javnih sredstev, ki jih investitor troši tudi za angažiranje podizvajalcev (ki – ko gre za podizvajalce iz Slovenije – s sodelovanjem s stransko udeleženko prav tako prispevajo k uresničevanju napovedi o novih delovnih mestih v SV Sloveniji). Javni interes za nadzor nad porabo javnega denarja pretehta nad varovanjem poslovne skrivnosti o tem, kdo so partnerji stranske udeleženke pri investiciji v Sloveniji, še posebej zato, ker je investitor sam doslej brez tovrstnih zadržkov razkrival imena svojih poslovnih partnerjev. Predlaga, da IP pritožbi ugodi in naloži organu posredovanje zahtevanih informacij.

Ker je prosilec predmetno pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je ta, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu z dopisom, št. 092-71/2018/2 z dne 19. 9. 2018.

Ker organ na podlagi pritožbe v zadevi ni odločil drugače (240. člena ZUP), je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-28/2018/2 z dne 28. 9. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Poleg tega je navajal, da odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja iz dokumenta, in sicer Stroškovnika investicijskega projekta z dne 15. 11. 2017 (v nadaljevanju Stroškovnik), ki predstavlja prilogo Zahtevku za sofinanciranje projekta stranske udeleženke. Iz predmetnega dokumenta izhajajo podatki o podizvajalcih, pogodbenih partnerjih in vrednostih izvedenih poslov posameznih izvajalcev. Pojasnil je, da je pri zavrnilnem odgovoru izhajal iz dejstva, da je prejemnik sredstev tovrstne podatke označil kot poslovno skrivnost. Navaja, da je v okviru druge zahteve za dostop do informacij javnega značaja (št. 090-142018) družbo MAGNO STEYR, d.o.o. že pozval k prijavi stranske udeležbe v postopku oziroma opredelitvi v zvezi z obstojem poslovnih skrivnosti. Njeno izjavo z dne 13. 9. 2018 je organ priložil dopisu in navajal, da je družba podatke o izvajalcih in vrednostih sklenjenih poslov označila kot poslovno skrivnost, ter obširno pojasnila, kakšna škoda bi ji nastala v primeru, če bi zanje izvedela oziroma se s podatki seznanila nepooblaščena oseba. Pojasnjuje, da je dejavnost družbe visoko konkurenčna dejavnost, označeni podatki pa predstavljajo občutljive poslovne in konkurenčno relevantne ter za druge igralce na trgu dragocene podatke, katerih razkritje bi družbi in njenim poslovnim partnerjem lahko povzročilo znatno škodo. Njihova vsebina namreč predstavlja podrobnosti o finančnem stanju družbe, identiteto poslovnih partnerjev, vrednosti sklenjenih poslov ter podrobnosti o pridobljenih popustih, izpogajanih cenah, naročenih količinah, izvedbenih rokih, denarnih tokovih in podobno. Gre za konkurenčno občutljive podatke, s katerih razkritjem bi se potencialni poslovni partnerji seznanili s podrobnostmi družbinega finančnega stanja, sklenjenih poslov in višino stroškov posameznih delov investicije, kar bi družbi odvzelo bistveno prednost pri prihodnjih pogajanjih za nižjo ceno, daljši plačilni rok, krajši rok izvedbe in podobno, kar bi predstavljalo škodo za celoten projekt, obenem pa bi pomenilo tudi kršitev pogodbenih klavzul o zaupnosti ter povzročilo škodo družbinim poslovnim partnerjem. Poleg tega navaja, da je v konkretnem primeru sporno, ali so zahtevani podatki javni na podlagi izjeme iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ meni, da ta izjema od izjeme ni podana, upoštevajoč odločbo IP, št. 090-93/2009 z dne 17. 7. 2009, iz katere izhaja stališče da so s porabo javnih sredstev mišljene informacije, ki so s porabo neposredno povezane. Nadalje je v predmetni odločbi pojasnjeno, da se je pri razumevanju te izjeme potrebno omejiti na tiste informacije, ki so odraz porabe javnih sredstev in praviloma zajemajo neki kvantitativni, številčni podatek o porabi javnih sredstev. Nedvomno je, da je informacija javnega značaja na primer podatek o tem, koliko sredstev (podatek o višini sredstev) je pridobil prejemnik (tj. MAGNA STEYR, d.o.o.), ne pa tudi podatki o podizvajalcih, pogodbenih partnerjih in vrednostih izvedenih poslov posameznih izvajalcev, saj v tem primeru ne gre za neposredno porabo javnih sredstev.

Z dopisom, št. 090-203/2018/4 z dne 6. 11. 2018 je IP na podlagi drugega odstavka 9. člena ZUP prosilcu v vednost poslal odgovor organa na predmetno pritožbo (dopis organa, št. 090-28/2018/2 z dne 28. 9. 2018).

Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ v elektronskem sporočilu z dne 18. 9. 2018 na predmetno vprašanje glede posredovanja podatkov o tem, katera podjetja so podizvajalci ali drugi pogodbeni partnerji pri investicijskem projektu stranske udeleženke na podlagi Pogodbe o dodelitvi finančne vzpodbude (v nadaljevanju Pogodba), odgovoril, da so ti podatki označeni kot poslovna skrivnost skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ.

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki.

Pri tem je IP izhajal iz navedb organa v dopisu, št. 090-28/2018/2 z dne 28. 9. 2018, v katerem je ta navajal, da odgovor na predmetno vprašanje izhaja iz dokumenta, in sicer Stroškovnika investicijskega projekta z dne 15. 11. 2017, ki je priloga Zahtevku za sofinanciranje z dne 15. 11. 2017. Navedeni zahtevek je dopisu tudi priložil in posredoval IP.

Glede na navedeno, IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s čimer je podana tudi procesna predpostavka po iz devetega odstavka 45. člena ZMed, zato je pritožba prosilca dovoljena.

Dokument, ki je predmet odločanja IP, je torej Stroškovnik, ki je priloga Zahtevku za sofinanciranje projekta stranske udeleženke z dne 15. 11. 2017.

Upoštevajoč zahtevo prosilca so predmet presoje zgolj informacije, o tem katera podjetja so podizvajalci in drugi pogodbeni partnerji stranske udeleženke pri investicijskem projektu, na podlagi Pogodbe o dodelitvi finančne vzpodbude, oziroma seznam izvajalcev storitev, na podlagi katerih stranska udeleženka utemeljuje izplačilo zahtevkov za sofinanciranje, vključno z višino vrednosti izvedenega posla posameznega izvajalca storitev.

IP je po vpogledu v predmetni Stroškovnik ugotovil, da je ta sestavljen v obliki tabele in da presojanim informacijam ustrezajo podatki v stolpcih 4 – račun (številka, izdajatelj), 6 – znesek z DDV, 7 – znesek brez DDV in 8 – znesek za sofinanciranje (12,1%). Pri tem IP ugotavlja, da se podatek o podizvajalcu oziroma pogodbenemu partnerju nahaja v stolpu 4 – račun (številka, izdajatelj).

V obravnavanem primeru ni sporno, da so predmetne informacije iz Stroškovnika opredeljene kot poslovna skrivnost s Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti, ki ga je stranska udeleženka sprejela 12. 9. 2018. Prosilec pa je v pritožbi navajal, da je bi morale biti kljub temu javno dostopne, na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega jih je stranska udeleženka doslej že samoiniciativno razkrivala, hkrati pa gre za projekt, ki je državno subvencioniran na podlagi dveh pogodb, ki so tudi po zaslugi IP dobile (delni) status informacije javnega značaja (odločba, št. 090-7/2018 v zvezi s Pogodbo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Magna-2017-MG z dne 17. 10. 2017). IP je tako odgovor organa oziroma fiktivno odločbo presojal v tem obsegu.

1. Navedbe stranskega udeleženca

IP je ob odstopu pritožbe na podlagi dopisa organa, št. 090-28/2018/2 z dne 28. 9. 2018, ugotovil, da se je organ v zvezi s prijavo stranske udeležbe in opredelitvijo do poslovne skrivnosti stranske udeleženke v tem postopku skliceval na njeno izjavo z dne 13. 9. 2018, ki jo je podala v zvezi z nekim drugi postopkom za dostop do informacij javnega značaja, ki ga organ vodi pod št. 0901-14/2018. Ker mora v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa in mora v postopek torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku, je IP na podlagi prvega odstavka 7. člena, prvega in drugega odstavka 9. člena ZUP ter 44. člena ZUP, s dopisom, št. 090-203/2018/3 z dne 5. 11. 2018, pozval Magno k priglasitvi stranske udeležbe v tem postopku, ter podaji pisne izjave, ali dokument, iz katerega po navedbah organa izhaja odgovor na prosilčevo vprašanje, predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ob tem ji med drugim vročil tudi pritožbo prosilca z dne 18. 9. 2018.

Dne 15. 11. 2018 je IP od stranske udeleženke po pooblaščencu prejel izjavo z dne 14. 11. 2018, iz katere izhaja, da priglaša stransko udeležbo v tem postopku. Navaja, da se v celoti sklicuje na svojo izjavo z dne 13. 9. 2018, saj je njena vsebina relevantna tudi za ta postopek, vendar zaradi specifičnosti tega postopka podaja še novo izjavo. V odgovor pritožbenim navedbam navaja, da so te zmotne in za predmetni postopek dostopa do informacij javnega značaja deloma irelevantne. Poudarja, da pravica javnosti do dostopa do informacij glede porabe sredstev v kontekstu investicije, ki je deloma sofinancirana s strani Republike Slovenije, ni absolutna. V predmetni zadevi ni podana izjema od izjeme iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke, ki bi bili s porabo javnih sredstev neposredno povezani. Strinja se z navedbami organa, da je javna informacija o tem, koliko (znesek) sredstev je prejela ona, zagotovo pa javna informacija niso podatki o podizvajalcih in pogodbenih partnerjih, saj gre pri omenjenih podatkih za podatke povsem zasebne narave ter zagotovo ne gre za podatke o neposredni porabi javnih sredstev, pri čemer so tako stranska udeleženka kot njeni pogodbeni partnerji upravičeni do pričakovanja varstva poslovne skrivnost in tržno občutljivih podatkov. Navaja, da je v želji po kar največji transparentnosti investicije predložila nezaupne verzije dokumentov, in sicer: Letno poročilo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Hoče-Slivnica z dne 28. 2. 2018, Letno poročilo stranske udeleženke z dne 31. 1. 2018 in Zahtevek za sofinanciranje z dne 15. 11. 2017 (v nadaljevanju Poročili in Zahtevek), iz katerih je izločila le tiste podatke, ki morajo za zagotavljanje gospodarnega in konkurenčnega poteka investicije ostati poslovna skrivnost. Z vpogledom v navedene dokumente pa je medijem in prek tega javnosti skladno z ZDIJZ in Zmed, ob upoštevanju načela sorazmernosti, omogočen nadzor nad potekom projekta, ki ga je deloma sofinancirala Republika Slovenija. Poudarja, da dejstvo, da naj bi sama razkrivala identiteto določenih pogodbenih partnerjev (kot zatrjuje prosilec), ne vpliva na dejstvo, da je seznam pogodbenih partnerjev kljub temu določen kot poslovna skrivnost. Nekateri pogodbeni partnerji so namreč poznani še iz preteklosti, identiteta nekaterih pa je res razvidna zaradi njihove aktivnosti na gradbišču. Dalje pojasnjuje, da je dne 12. 9. 2018 sprejela sklep o določitvi poslovne skrivnosti in v njem med drugim določila, da določeni podatki v dokumentih, in sicer Poročili in Zahtevek, skladno z 39. členom ZGD-1 predstavljajo njeno poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, ter da poslovno skrivnost predstavljajo tudi celotna vsebina vseh računov, predračunov, stroškovnikov, bančnih izpiskov in drugih podobnih listin, ki so bile predložene državnim institucijam, vključno, vendar ne omejeno na organ, kot priloge Poročiloma in Zahtevku. Prav tako je s sklepom sprejela nezaupne verzije Poročil in Zahtevka, v katerih so podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, počrnjeni. Družba je nadalje sklenila, da se morajo s sklepom seznaniti družbenik, delavci, člani organov in tretje osebe. Pri tem se sklicuje na odločbo IP, št. 090-250/2017. Ne Poročili ne Zahtevek prosilcu v predmetnem postopku vsekakor ne bodo razkriti, vprašanje predmetnega postopka pa je zgolj, ali je prosilec upravičen do razkritja seznama pogodbenih sodelavcev oziroma podizvajalcev, ki so kot del Prilog prav tako poslovna skrivnost, pri čemer stranska udeleženka vztraja, da se tudi ti podatki prosilcu ne smejo razkriti. Dalje navaja tudi razloge, zaradi katerih podatke o identiteti poslovnih partnerjev in druge podatke iz Prilog šteje za poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1. Sklicuje se tudi na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navaja, da veljavna zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov ne daje podlage za razkritje osebnih podatkov oseb, ki sodelujejo z njo. Sklicuje se na odločbo IP, št. 090-94/2012/11, ki naj bi bila v bistvenem enaka kot obravnavana zadeva in s katero je IP odločal o tem, da gre za varovane osebne podatke, saj so prejemniki javnih sredstev društva in ne posamezne fizične osebe. Tudi v tem primeru so namreč prejemnik javnih sredstev stranska udeleženka in ne posamezne fizične osebe, njihovi osebni podatki pa skladno s prakso IP ne smejo biti predmet razkrivanja na podlagi izjeme iz 1. alinee tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sklicuje se na varstvo konkurence in poslovno občutljivih podatkov. Med drugim navaja, da je njena dejavnost visoko konkurenčna dejavnost, pri zahtevanih podatkih pa gre za občutljive poslovne in konkurenčno relevantne podatke, katerih razkritje bi njej in njenim poslovnim partnerjem lahko povzročilo znatno škodo. Razlaga, po kateri bi imela javnost v trenutku, ko bi gospodarski subjekt od nje prejel določena sredstva, vpogled v prav vse pogodbe in podrobnosti pogodbenih odnosov subjekta, s tem pa tudi v tako občutljiv podatek, kot je seznam pogodbenih partnerjev družbe ter poslovnih odnosov, ki jih ta sklepa, bi pomenila grob poseg v ustavno pravico iz 74. člena Ustave subjekta, ki bi bil podvržen zahtevi po razkrivanju takšnih podatkov, saj bi šlo za neustavno širjenje pomena pojma poraba javnih sredstev. Pri tem se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča, št. U-l-201/14, U-l-202/14 z dne 19.2.20.15, da je »poslovna skrivnost [...] varovana v okviru prvega odstavka 74. člena Ustave. Poudarja, da je njena dejavnost visoko konkurenčna, za kar je potrebno spoštovanje poslovnih skrivnosti, tako v fazi sklepanja pogodbe, kot tudi v fazi izvajanja nadzora. S tem v zvezi opozarja, da nadzora nad izvajanjem Pogodbe v okviru zakonskega okvira ne izvaja »javnost«, temveč Republika Slovenija, preko organa. Upoštevati je treba, da gre za zasebno investicijo zasebnega sektorja v visoko konkurenčni panogi, zato ima investitor upravičen interes, da specifike svoje naložbe (v tem primeru identiteto poslovnih partnerjev) ohrani tajne. Javni interes ni vseobsežen in ne upravičuje razkrivanja katerihkoli konkretnih poslovnih dogovorov stranskega udeleženca, ki v vsakem primeru dajejo prepodroben vpogled v naložbo stranskega udeleženca. Interesu javnosti je v zadostni meri zadoščeno s tem, da je javnosti razkrit kar največji možen del Poročil in Zapisnika, konkretni podatki, ki so s sklepom stranskega udeleženca opredeljeni za poslovno skrivnost, pa v celovitost in kvaliteto seznanitve javnosti z napredkom investicije in ustreznost poslovanja v ničemer ne posegajo, njihova zaupnost pa je bistvena za položaj stranskega udeleženca in njegovih poslovnih partnerjev na relevantnih trgih. Tako ugotavlja, da javni interes razkritja ni močnejši od interesa stranskega udeleženca po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1. Izjavi je priložen tudi sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 12. 9. 2018.

1. Poslovna skrivnost stranske udeleženke

Skladno z določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Organ je v svojem odgovoru z dne 12. 9. 2018 zgolj navajal, da so zahtevane informacije poslovna skrivnost in se pri tem ni skliceval na noben sklep o poslovni skrivnosti v smislu subjektivnega kriterija iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1. V dopisu, št. 090-28/2018/2 z dne 28. 9. 2018 se je v zvezi z označbo poslovne skrivnosti predmetnih informacij skliceval na izjavo stranske udeleženke z dne 13. 9. 2018 v nekem drugem postopku dostopa do informacij javnega značaja, kateri je bil priložen tudi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti, ki ga je stranska udeleženka sprejela 12. 9. 2018. Nanj se je nato sklicevala tudi stranska udeleženka v Izjavi z dne 14. 11. 2018, ki jo je poslala IP kot odgovor na poziv k priglasitvi stranske udeležbe, št. 090-203/2018/3 z dne 5. 11. 2018.

IP je vpogledal v predmetni Sklep z dne 12. 9. 2018 in ugotovil, da ga je stranska udeleženka sprejela v zvezi s Pogodbo o dodelitvi finančne vzpodbude za investicijski projekt Magna, in v njem, med drugim, tudi nekatere podatke iz Zahtevka za sofinanciranje z dne 15. 11. 2017, katerega priloga je tudi predmetni Stroškovnik, skladno s 39. členom ZGD-1, označila kot poslovno skrivnost, tako da jih je počrnila (1. člen sklepa). V drugem odstavku 1. člena sklepa je dalje navedeno, da počrnjeno besedilo teh listin predstavlja nezaupno verzijo tega dokumenta. V 2. členu Sklepa je med drugim določeno tudi, da poslovno skrivnost predstavlja tudi celotna vsebina vseh računov, predračunov, stroškovnikov, bančnih izpiskov in druge podobne listine, ki so bile predložene državnim institucijam, vključno, vendar ne omejeno na, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot priloge listinam, ki so naštete v 1. členu in označene kot poslovna skrivnost. Sklep določa tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (3. člen). Po vpogledu v ta sklep, je IP dalje ugotovil, da so vsi podatki v stolpcu 4 – račun (izdajatelj, številka) označeni kot poslovna skrivnost, kar je poudarila tudi stranska udeleženka v izjavi z dne 14. 11. 2018. Prav tako iz drugega odstavka 2. člena Sklepa izhaja, da je, med drugim, kot poslovna skrivnost označena tudi celotna vsebina stroškovnika, ki je priloga Zahtevka za sofinanciranje z dne 15. 11. 2017, kar velja torej tudi za predmetni Stroškovnik, ki je predmet presoje v obravnavanem primeru. Iz vsega navedenega IP zaključuje, da so kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, skladno s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, izpolnjeni. Gleda na to IP ni presojal pogojev za obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1.

Ker je stranska udeleženka v konkretnem primeru storila vse potrebno, da bi zavarovala podatke, ki jih je označila kot poslovno skrivnost, je IP dalje ugotavljal, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki ne morejo biti določni za poslovno skrivnost, skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1., ki določa, da se za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

IP ocenjuje, da predmetni podatki ne predstavljajo podatkov o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato je v nadaljevanju ugotavljal le, ali predstavljajo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in zato kot taki ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.

1. Poraba javnih sredstev

V zvezi s tem IP najprej opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Iz navedenega jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki o tem, katera podjetja so proizvajalci oziroma drugi pogodbeni partnerji stranske udeleženske pri izvedbi konkretne investicije, pomenijo podatke o porabi javnih sredstev.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Vendar pa IP opozarja, da je vsebina določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena v tem, da so s porabo javnih sredstev mišljene vse informacije, ki so s porabo neposredno povezane (enako tudi odločbi IP, št. 090-93/2009 in 090-94/2012/11). V nasprotnem primeru bi bile lahko preko te izjeme od izjem javno dostopne prav vse informacije, s katerimi razpolaga javni sektor, kar pa ni namen ZDIJZ.

V konkretnem primeru je bil seznam podjetij oziroma podizvajalcev stranske udeleženke, kot izhaja iz Stroškovnika, priloga Zahtevku za sofinaciranje z dne 15. 11. 2017, v višini 3.000.000 EUR, ki ga je stranska udeleženka, skladno s 5. členom Pogodbe o dodelitvi finančne spodbude, predložila organu. Skladno s to Pogodbo, ki jo je v zvezi z izvedbo strateške investicije (izgradnja novega objekta za lakirnico avtomobilskih karoserij, vključno s podporno infrastrukturo), organ sklenil s stransko udeleženko, bo ta strateška investicija oziroma upravičeni stroški stranske udeleženke v zvezi s to investicijo, namreč sofinancirana s strani države, in sicer v skupni višini 18.609.080 evrov. Zahtevek za sofinanciranje z dne 15. 11. 2017 predstavlja enega od treh zahtevkov, ki so osnova za nakazilo te finančne spodbude (4. člen Pogodbe), in pri katerem se upoštevajo upravičeni stroški, ki so nastali in bili plačani v obdobju od 30. 11. 2016 do 15. 11. 2017 (prvi odstavek 6. člena Pogodbe). Po predložitvi posameznega zahtevka organu, se ta obveže stranski udeleženki sofinancirati predmetni projekt v višini največ 12. 71 odstotkov v zahtevku za sofinanciranje izkazanih upravičenih stroškov, tj, nastalih in plačanih stroškov (drugi odstavek 5. člena Pogodbe). Po potrditvi zahtevka za sofinanciranje organ finančno spodbudo nakaže na transakcijski račun stranske udeleženke (prvi odstavek 8. člena Pogodbe). Dalje iz Pogodbe še izhaja, da prestavlja nakazilo za stransko udeleženko nepovratna sredstva oziroma predstavlja obliko državne pomoči (tretji odstavek 3. čelna Pogodbe) ter da je dodeljena finančna spodbuda namenska in jo sme stranska udeleženka uporabiti izključno v skladu z namenom Pogodbe in za upravičene stroške, nastale pri izvedbi predmetnega projekta, ki jih natančneje določa 2. člen Pogodbe.

Izhajajoč iz navedenega po mnenju IP v obravnavanem primeru določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev) ne more biti podlaga za razkritje zahtevanih podatkov o podjetjih – proizvajalcih, oziroma drugih pogodbenih partnerjih stranske udeleženske pri izvedbi konkretne investicije, ker ne gre za podatke, ki bi neposredno predstavljali podatke o porabi javnih sredstev. Glede na zgoraj pojasnjen način sofinanciranja predmetnega projekta je namreč prejemnik javnih sredstev stranska udeleženka, ne pa podjetja oziroma izvajalci storitev, našteti v predmetnem Stroškovniku. Navedenih, in tudi ostalih določb Pogodbe, po mnenju IP namreč ni mogoče razlagati na način, da bi organ (država) s Pogodbo izplačilo finančne spodbude pogojevala z navedbo točno določnih ali vsaj določljivih pogodbenih partnerjev stranske udeleženke v Zahtevku za financiranje oziroma v Stroškovniku, kot njegovi prilogi. Iz pogodbenih določil (8. člen) jasno izhaja, da je neposredni prejemnik javnih sredstev (finančne spodbude) stranska udeleženka. Poleg tega pa Pogodba ne vsebuje nobenih določil, ki bi ustvarjale kakršnokoli obveznost ali odgovornost pogodbenikov do stranske udeleženke ali do organa (države), niti v primeru odstopa pogodbenih strank od pogodbe. Ob tem pa iz prvega odstavka 25. člena Pogodbe tudi izhaja, za stranska udeleženka svojih terjatev do organa iz naslova te pogodbe ne bo odstopila v zavarovanje tretjim pravim ali fizičnim osebam. V konkretnem primeru torej zahtevani podatki ne pomenijo porabe javnih sredstev, zato izjema od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana.

1. Test testa prevladujočega interesa javnosti

Ker prosilec v pritožbi zatrjuje, da je razkritje podatkov o tem, katera podjetja so proizvajalci oziroma drugi pogodbeni partnerji stranske udeleženske, v javnem interesu, je IP v zvezi z zahtevanimi podatki izvedel tudi test prevladujočega interesa javnosti v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.

Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti, nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije.

IP je v nadaljevanju tako moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot poslovna skrivnost, torej od gospodarskega interesa stranske udeleženke, da prepreči razkritje podatkov, ki naj bi predstavljali njeno konkurenčno prednost in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo njenemu konkurenčnemu položaju ter ji povzročilo škodo, kot to izpostavlja tudi stranska udeleženka v svoji izjavi z dne 14. 11. 2018.

Pri tem IP najprej pojasnjuje, da interes javnosti ni tako natančen in ozek kot gospodarski interes stranske udeleženke za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Kaže se tudi v pravici posameznikov do obveščenosti, da so seznanjeni z odločitvami organov javnih oblasti, še posebej, če te posegajo v njihove pravice in obveznosti, v tem, da mora imeti javnost pri pomembnih družbenih temah dovolj informacij, če naj bi sodelovala v odprti javni razpravi. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, pri informacijah, ki sprožajo širšo javno ali parlamentarno razpravo, pri informacijah, ki kažejo na zlorabo ali prekoračitev pooblastil v poslovanju javnih oblasti, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja.

V predmetni zadevi je ključno vprašanje, ali bi razkritje zahtevanih podatkov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi s konkretno zadevo, na katero se podatki nanašajo. Glavni argument prosilca za razkritje zahtevanih informacij je, da gre za informacije v zvezi s projektom, ki je državno subvencioniran na podlagi dveh pogodb, ki so tudi po zaslugi IP dobile (delni) status informacije javnega značaja (odločba, št. 090-7/2018 v zvezi s Pogodbo o izvedbi strateške investicije na razvojnem območju Magna-2017-MG z dne 17. 10. 2017). Država je prispevala davkoplačevalski denar za zagon projekta, finančno soudeležbo pa sta država in stranska udeleženka utemeljevala tudi z odpiranjem novih delovnih mest. Pri tem stranska udeleženka troši javna sredstva za angažiranje podizvajalcev (ki – ko gre za podizvajalce iz Slovenije – s sodelovanjem s stransko udeleženko prav tako prispevajo k uresničevanju napovedi o novih delovnih mestih v SV Sloveniji). Prosilec trdi, da zato javni interes za nadzor nad porabo javnega denarja pretehta nad varovanjem poslovne skrivnosti o tem, kdo so partnerji stranske udeleženke pri investiciji v Sloveniji, še posebej zato, ker je investitor sam doslej brez tovrstnih zadržkov razkrival imena svojih poslovnih partnerjev.

Izhajajoč predvsem iz zaključkov IP, da v razmerju do zahtevanih podatkov ne gre za porabo javnih sredstev v smislu določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in argumentov za takšen zaključek, na katere se IP na tem mestu v celoti sklicuje in jih zato ne ponavlja, IP meni, da zgoraj navedeni razlogi prosilca v predmetni zadevi, ne morejo predstavljati zadosten podlage za razkritje zahtevanih podatkov. Gre namreč za povsem splošne argumente, ki izhajajo predvsem iz prosilčeve napačne domneve, da gre tudi v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev. A fortiori, javni interes za razkritje se mora nanašati na zahtevane informacije. Zato dejstvo, da sta bili Pogodbi povezani s predmetno strateško investicijo javni oziroma vsaj delno javni, na podlagi odločb IP, ki jih navaja prosilec, more predstavljati argumenta, ki bi tehtnico nagnilo v prid javnega interesa za razkritje podatkov v predmetni zadevi. Gre namreč za drugačne podatke kot v citiranih zadevah, ki so sicer z navedenimi pogodbami posredno povezani, nikakor pa razkritje teh pogodb a priori ne pomeni tudi obstoja javnega interesa za razkritje podatkov o podjetjih oziroma podizvajalcih stranske udeleženke, vključno z vrednostmi njihovih izvedenih poslov. Tudi navajanja prosilca v zvezi s tem, da podizvajalci skupaj s stransko udeleženko prispevajo k uresničevanju napovedi novih delovnih mest, ni razlog, ki bi IP prepričal, da v konkretni zadevi obstoji javni interes za razkritje seznama podizvajalcev. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, namreč ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne. Ob tem pa iz 11. člena Pogodbe, ki določa zavezo stranske udeleženke, da v okviru investicijskega projekta ustvari 404 novih delovnih mest, ne izhaja, da bi bila k temu zavezan ob pomoči konkretnih podizvajalcev. Dejstvo, da bi bilo za javnost zanimivo vedeti, katera podjetja bodo poslovala s stransko udeleženko na predmetnem projektu, pa ne more biti razlog za razkritje teh dokumentov. Test interesa javnosti namreč ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.

Glede na vse navedeno IP navedbe prosilca zavrača kot neutemeljene in ugotavlja, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje informacij, ki so predmet presoje in predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot poslovna skrivnost. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje zahtevanih dokumentov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Na drugačno odločitev IP tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, da je stranska udeleženka nekatere od svojih pogodbenih partnerjev že sama razkrila z javno objavo (npr. na gradbenih tablah). Dejstvo, da so bili nekateri pogodbeni panterji stranske udeleženke pri predmetni strateški investiciji samoiniciativno razkriti, ne more prevladati nad postulati odločanja v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, in na presojo IP, da gre v konkretnem postopku za zakonsko izjemo, ki jo je stranska udeleženka v postopku uspela izkazati.

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da glede zahtevanih podatkov obstaja izjema poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K II. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka