Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilka - Osnovan šola Cvetka Golarja

+ -
Datum: 25.10.2018
Številka: 090-202/2018
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek

POVZETEK:

Organ je zahtevi prosilke v delu ugodil, v delu pa jo je zavrnil. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku sledil utemeljitvi organa, da s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Ker torej pogoji za informacijo javnega značaja pri posameznih dokumentih niso izpolnjeni, je pritožbo prosilke v tem delu zavrnil. Je pa IP delno ugodil pritožbi prosilke v delu, ki se nanaša na zahtevane pogodbe in ocene delovne uspešnosti posameznih javnih uslužbenk. IP je namreč ugotovil, da v tem delu predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev
 

ODLOČBA:

Številka: 090-202/2018/4

Datum: 26. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 14. 9. 2018, zoper odločbo Osnovne šole Cvetka Golarja, Frankovo naselje 51, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju: organ), št. 071-2/2018-6 z dne 7. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

  1. Pritožbi prosilke z dne 14. 9. 2018 se delno ugodi in se odločba Osnovne šole Cvetka Golarja št. 071-2/2018-6 z dne 7. 9. 2018 delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v elektronski obliki in v obliki fotokopij naslednje dokumente:

  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, davčni številki in naslovu javne uslužbenke;
  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, davčni številki, naslovu in banki javne uslužbenke;
  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, davčni številki, naslovu in banki javne uslužbenke;
  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, davčni številki, naslovu in banki javne uslužbenke;
  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, naslovu in posamezne kriterije pri določitvi letnega dopusta javne uslužbenke, ter aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 5. 8. 2008 na način, da prekrije podatke o naslovu in EMŠO javne uslužbenke;
  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, davčni številki in naslovu javne uslužbenke;
  • Pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med organom in …, na način, da prekrije podatke o rojstnem datumu, davčni številki in naslovu javne uslužbenke;
  • Pogodbo o medsebojnem sodelovanju za izvajanje dodatne strokovne pomoči … (št. 900-8/2017/1-3 z dne 31. 8. 2017), sklenjeno med organom in OŠ Jela Janežiča;
  • Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti … v ocenjevalnem obdobju 1. 1. 2013 do 31. 8. 2013;
  • Ocenjevalne liste za oceno delovne uspešnosti … v ocenjevalnih obdobjih 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 ter 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017;
  • Ocenjevalne liste za oceno delovne uspešnosti … v ocenjevalnih obdobjih 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 ter 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016;
  • Ocenjevalne liste za oceno delovne uspešnosti … v ocenjevalnih obdobjih 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 ter 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017;
  • Ocenjevalne liste za oceno delovne uspešnosti … v ocenjevalnih obdobjih 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 ter 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo z dne 25. 7. 2018 zahtevala v elektronski obliki in v obliki fotokopij naslednje dokumente:

  1. sistematizacije delovnih mest na matični šoli in podružnični šoli Reteče;
  2. pogodbe o zaposlitvi za učiteljico …;
  3. pogodbe o zaposlitvi za učiteljico …;
  4. pogodbe o zaposlitvi za učiteljico …;
  5. pogodbe o zaposlitvi za učiteljico …;
  6. pogodbe o zaposlitvi za učiteljico …;
  7. pogodbe o zaposlitvi za …;
  8. pogodbe o zaposlitvi za …;
  9. pogodbe o zaposlitvi za …;
  10. vse dokumentacije, ki se nahaja v spisu … s popisnim listom;
  11. zapisnikov Sveta OŠ Cvetka Golarja za šolska leta 2013/14, 2014/15, 2015/16, 2016/17 in 2017/18;
  12. zapisnikov Sveta staršev OŠ Cvetka Golarja organa za šolska leta 2013/14, 2014/15, 2015/16, 2016/17 in 2017/18;
  13. Pravilnika o izvajanju volitev na OŠ Cvetka Golarja;
  14. Pravilnika o upravnem poslovanju OŠ Cvetka Golarja;
  15. o ukrepih v zvezi z zagotavljanjem varstva osebnih podatkov na OŠ Cvetka Golarja;
  16. individualnega načrta za učitelje za šolsko leto 2018/19 na OŠ Cvetka Golarja;
  17. delovne ocene in opravljenega individualnega letnega razgovora z učiteljico … za leta 2013 – 2017;
  18. delovne ocene in opravljenega individualnega letnega razgovora z učiteljico … in … za leta 2013 – 2017;
  19. delovne ocene in opravljenega individualnega letnega razgovora z učiteljico  za … za leta 2013 – 2017;
  20. delovne ocene in opravljenega individualnega letnega razgovora z učiteljico … za leta 2013 – 2017;
  21. zapisnika o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2016/17 in šolskem letu 2017/18
  22. Pravilnika o integriteti in preprečevanju korupcije na OŠ Cvetka Golarja;
  23. Vzgojnega načrta na OŠ Cvetka Golarja;
  24. Pravil šolskega reda;
  25. Hišnega reda na OŠ Cvetka Golarja;
  26. Pravilnika o šolski prehrani na OŠ Cvetka Golarja;
  27. Spisa učenca … od leta 2015 do danes (julij 2018) s popisnim listom.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 071-2/2018-6 z dne 7. 9. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil:

  1. Zahtevo v točkah od 2 do 9 ter od 17 do 20 je zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v utemeljitev odločitve najprej navedel določbe tretje točke 6. člena in 8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1, nato pa še 48. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ker predmetni dokumenti vsebujejo več osebnih podatkov, lahko organ te podatke posreduje tretjim osebam le, če ima podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ker po mnenju organa predmetnih dokumentov ni mogoče posredovati tako, da bi se varovani podatki izločili iz njih, ne da bi se ogrozilo njihovo zaupnost, in ker vlagateljica ni izkazala, da te dokumente potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, je zahtevo prosilke zavrnil.
  2. Zahtevo za posredovanje zapisnikov o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2017/18 (točka 21 zahteve), Pravilnika o izvajanju volitev na OŠ Cvetka Golarja (točka 13 zahteve), Pravilnika o upravnem poslovanju OŠ Cvetka Golarja (točka 14 zahteve) ter individualnih načrtov za učitelje za šolsko leto 2018/19 na OŠ Cvetka Golarja (točka 16 zahteve) je zavrnil, ker z navedenimi dokumenti ne razpolaga.
  3. Glede zahteve prosilke za posredovanje Pravilnika o integriteti in preprečevanju korupcije na OŠ Cvetka Golarja (točka 22 zahteve), Vzgojnega načrta na OŠ Cvetka Golarja (točka 23 zahteve), Pravil šolskega reda (točka 24 zahteve), Hišnega reda na OŠ Cvetka Golarja (točka 25 zahteve) in Pravilnika o šolski prehrani na OŠ Cvetka Golarja (točka 26 zahteve) je napotil prosilko na spletne strani organa: http://oscg.si/dokumenti/pravice-in-dolznosti-ucencev in http://oscg.si/dokumenti/razno.
  4. Prosilki je posredoval fotokopije sistematizacije delovnih mest na matični šoli in podružnični šoli Reteče (točka 1 zahteve), vse dokumentacije, ki se nahaja v spisu … s popisnim listom (točka 10 zahteve), zapisnikov Sveta OŠ Cvetka Golarja za šolska leta 2013/14, 2014/15, 2015/16, 2016/17 in 2017/18 (točka 11 zahteve), zapisnikov Sveta staršev OŠ Cvetka Golarja organa za šolska leta 2013/14, 2014/15, 2015/16, 2016/17 in 2017/18 (točka 12 zahteve), o ukrepih v zvezi z zagotavljanjem varstva osebnih podatkov na OŠ Cvetka Golarja (točka 15 zahteve), zapisnika o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2016/17 (točka 21 zahteve) ter spisa učenca … od leta 2015 do julija 2018, s popisnim listom (točka 27 zahteve). V zvezi s temi dokumenti je organ navedel še, da predsednica Sveta staršev kljub pozivu šole ni predložila zapisnikov Sveta staršev za šolsko leto 2017/18, ter da zapisniki o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2017/18 ne obstajajo, ker delo strokovne sodelavke ni potekalo. Navedene dokumente je organ posredoval prosilki tudi v elektronski obliki.

Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z 14. 9. 2018, v kateri se je opredelila do posameznih navedb organa.

  1. V zvezi z dokumenti, dostop do katerih je bil prosilki omogočen, je navedla, da teh dokumentov ni prejela.
  2. Glede fotokopij zapisnikov Sveta staršev OŠ Cvetka Golarja organa za šolska leta 2013/14, 2014/15, 2015/16, 2016/17 in 2017/18 je navedla, da so to dokumenti, ki morajo biti javno dostopni in vselej na razpolago vsem staršem učencev organa, saj so javne listine. Sklicevanje organa, da razpolaga samo z enim zapisnikom, ker jih predsednica Sveta staršev kljub pozivu organa ni posredovala, tako ni utemeljeno. Gre namreč za uradne dokumente organa, zato organ mora razpolagati z njimi in ne more biti opravičljiv izgovor za dostavo to, da organ z njimi ne razpolaga. Tudi ravnateljica organa je vedno prisotna na sejah Sveta staršev, saj tam poroča o svojem delu. Ne nazadnje tudi administrativna opravila v zvezi z vodenjem sej Sveta staršev (vključno s pisanjem zapisnika) vodijo delavci šole, zato gre pri nedostavi zaprošenih listin za očitno izmikanje, kar pomeni kršitev določb ZDIJZ, za katero naj IP izreče organu ustrezno globo.
  3. Po mnenju prosilke ne drži navedba, da zapisnik o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2017/18 ne obstaja, ker delo strokovne delavke ni potekalo. ... Omenjeni dokument naj bi bil datiran na 18. 4. 2018. Zahtevani dokument torej obstaja in ga je organ dolžan posredovati, saj je potreben za vodenje nadaljnjih postopkov zoper organ.
  4. V zvezi z dokumenti pod točkami 13, 14 in 16 zahteve je navedla, da gre za dokumente, ki bi jih morala imeti vsaka osnovna šola. Dopušča sicer možnost, da organ morda nima natančno izdelanega Pravilnika o upravnem poslovanju, bi ga pa vsekakor moral imeti, obsegati pa bi moral podatke o osebah, ki so odgovorne za vodenje upravnih postopkov, ki imajo opravljen ustrezen tečaj, ustrezno izobrazbo in pooblastilo za vodenje postopkov. Prav tako bi moral imeti organ izdelan tudi Individualni načrt za učitelje za šolsko leto 2018/19. Načrt mora imeti datum 31. 8. 2018 in začne veljati s 1. 9. 2018. Po mnenju prosilke gre za kršitev zakonodaje.
  5. Glede zahtevanih dokumentov, dostop do katerih je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, pa prosilka pojasnjuje, da gre za dokumente, ki se nanašajo na javne uslužbence organa in bi morali obstajati, saj so ti javni uslužbenci zaposleni pri organu. Zahtevala je pogodbe o zaposlitvi in nekatere druge dokumente (fotokopije ocen in opravljenih letnih razgovorov) in ne osebnih podatkov teh javnih uslužbencev. Ti dokumenti bi lahko bili ustrezno anonimizirani, s čimer bi se brez težav zadostilo zahtevam ZDIJZ in ZVOP-1. Jasno je, da prosilka ne želi rojstnih podatkov, podatkov o stalnem prebivališču, davčni številki, …, želi pa fotokopije pogodb o zaposlitvi, iz katerih bo razvidna izobrazba javnih uslužbencev, ki zasedajo določena delovna mesta, ter opis njihovih del in nalog. Organ ni imel za zavrnitev celotne zahteve nobene pravne podlage, prosilka pa bo navedene dokumente potrebovala zaradi vodenja drugih postopkov za zaščito njenih pravic in interesov.

Prosilka je upoštevaje navedeno zaprosila IP, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da zahtevi prosilke z dne 25. 7. 2018 ugodi v celoti.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 071-2/2017-10 z dne 1. 10. 2018, poslal v odločanje IP.

IP je z dopisom št. 090-202/2017/2 z dne 4. 10. 2018 pozval organ na posredovanje predmetne dokumentacije in dodatno pojasnilo. Organ je nato 15. 10. 2018 posredoval IP fotokopije zahtevanih pogodb in delovnih ocen javnih uslužbenk ter dodatno pojasnilo, kot sledi:

  • Organ nima Pravilnika o izvajanju volitev na OŠ Cvetka Golarja. Volitve so opredeljene v Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Cvetka Golarja. Razpolaga le s Pravili o volitvah in odpoklicu predstavnikov delavcev v svetu zavoda.
  • Organ prav tako nima Pravilnika o upravnem poslovanju. Le-ta ni uvrščen na seznam splošnih aktov šol/vrtcev ter drugih aktov v zvezi z organizacijo in izvajanjem dela, ki so potrebni oziroma priporočljivi, in ga je organ pridobil s strani Ravnateljski servis d.o.o..
  • Z začetkom šolskega leta je stopila v veljavo Sprememba in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPVIZ), s katero je zapovedana neenakomerna razporeditev delovnega časa učiteljev. Z individualnim letnim delovnim načrtom učitelja (v nadaljevanju: iLDN ) mora ravnatelj organizirati delo učitelja tako, da je ob koncu referenčnega obdobja (31. avgust) povprečni polni delovni čas izravnan. V okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) z dne 2. 7. 2018 je zapisano, da se morajo interni akti VIZ zavoda o ureditvi delovnega časa uskladiti z določbami KPVIZ do 1. 9. 2018. Če interni akti do tega datuma ne bodo usklajeni, se neposredno uporablja KPVIZ. Za šolsko leto 2018/19 je izdelava iLDN za vsakega posameznega učitelja v teku. Z iLDN bo organ načrtoval delovne obveznosti posameznika, mesečno pa bodo spremljali izvajanje učiteljevih nalog tako, da bo ob izteku referenčnega obdobja njegov povprečni polni delovni čas izravnan. Za pripravo iLDN je organ uporabil priporočeni obrazec s strani MIZŠ. Nadalje je še pojasnil, da je za vsakega učitelja pripravljen iLDN v delu, kjer je vpisano letno število delovnih dni, število dela prostih dni v tekočem šolskem letu, število dni dopusta iz referenčnega obdobja, določena delovna obveznost ter efektivna letna delovna obveznost, ki jo je zaposleni dolžan opraviti z deli in nalogami, določenimi v okviru stebrov (I., II. in III.) V iLDN so za vsakega posameznika že zapisane ure, priznane iz I. in II. stebra, v skladu s predvidenim obsegom ur za ta dva stebra, pregled pouka prostih dni v šolskem letu 2018/19 ter prosti dnevi učiteljev med poletnimi počitnicami. Obrazec za vse učitelje še ni dokončan v delu nalog iz III. stebra, ki jih načrtuje organ individualno za vsakega posameznika, skupaj z vsakim posameznim učiteljem. Te dejavnosti še potekajo, zato iLDN za posameznega učitelja še ni dokončan.
  • Pojasnil je tudi, da ne razpolaga s pogodbo o zaposlitvi za …, ker je delavka zaposlena na OŠ Jela Janežiča. Ker ima z OŠ Jela Janežiča sklenjeno pogodbo o medsebojnem sodelovanju, je priložil to pogodbo. Prav tako ne razpolaga z delovnimi ocenami za … za leta 2014 – 2017, ker delavka ni opravljala dela 6 mesecev v posameznem koledarskem letu v javnem sektorju, in ne z delovno oceno za … za leto 2017, ker ni opravljala dela pri organu večino leta. V zvezi z opravljenimi individualnimi letnimi razgovori pa je navedel, da ne obstajajo, ker so bili z delavci opravljeni letni razgovori, delavci so bili na njih seznanjeni z oceno uspešnosti njihovega dela, imeli so možnost izraziti mnenje v zvezi s svojim delom in pogoji dela.

Priložil je še spremni dopis št. 071-2/2018-9 z dne 1. 10. 2018, s katerim je prosilki posredoval dokumente, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, in sicer z vsemi zapisniki Sveta staršev v šolskem letu 2017/18, ki jih je organ prejel 10. 9. 2018, in kopijo vročilnice o vročitvi dokumentov pooblaščencu prosilke.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP tako ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je organ zavrnil dostop do zahtevanih podatkov.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Sporno je, ali so pri vseh zahtevanih dokumentih izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevani podatki, dostop do katerih je organ zavrnil prosilki dostop zaradi varstva osebnih podatkov, javno dostopni ali ne.

Pred nadaljnjo obrazložitvijo IP poudarja, da predmet tega pritožbenega postopka niso dokumenti, ki jih je organ posredoval prosilki, in dokumenti, glede katerih je prosilko napotil na svoje spletne strani. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ ne razpolaga v materializirani obliki z zapisniki o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2017/18, Pravilnikom o izvajanju volitev na OŠ Cvetka Golarja, Pravilnikom o upravnem poslovanju OŠ Cvetka Golarja, individualnimi letnimi delovnimi načrti za učitelje (v nadaljevanju: iLDN) ter posameznimi delovnimi ocenami in individualnimi razgovori. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke v tem delu zavrniti. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, tudi zaradi dejstva, da je organ določene zahtevane dokumente posredoval prosilki, oziroma jo napotil na svoje spletne strani, dostop do posameznih pa zavrnil zaradi izjeme po ZDIJZ, in ne iz razloga, da ne bi obstajali. Organ je IP v pojasnilu z dne 12. 10. 2018 konkretneje pojasnil, zakaj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kot je navedeno v uvodu obrazložitve te odločbe. IP se do navedenega opredeljuje v nadaljevanju:

  • IP verjame navedbi organa, da ne razpolaga z zapisniki o delu z učencem … in strokovno sodelavko v šolskem letu 2017/18, ker po navedbah organa delo strokovne delavke z učencem ni potekalo.
  • Pritrditi je mogoče navedbi organa, da so volitve opredeljene v Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Cvetka Golarja. Navedeni odlok je sicer javno dostopen.[1]
  • IP je sledil utemeljitvi organa tudi v delu, ki se nanaša na zahtevani pravilnik o upravnem poslovanju. IP ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi moral organ ta pravilnik imeti, vendar tudi v primeru, če bi organ z določenim aktom moral razpolagati, pa z njim dejansko ne razpolaga, IP ni pristojen, da bi organu naložil izdajo akta.
  • Prav tako je IP sledil obrazložitvi organa, da v času vložitve zahteve ni razpolagal z iLDN za šolsko leto 2018/19. Organ in IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca, kar pomeni, da sta dolžna odločiti o dostopu do dokumentov, s katerimi je organ razpolagal na dan vložitve predmetne zahteve. Kot navaja organ, izhaja pa tudi iz javno dostopnih podatkov, so se začele spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji[2], ki so relevantne tudi za zahtevane dokumente, uporabljati z začetkom tega šolskega leta. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji[3] sicer določa, da ravnatelj na podlagi predloga letnega delovnega načrta zavoda za novo šolsko leto sprejme individualni letni delovni načrt za vsakega učitelja, v katerem opredeli obseg in razporeditve del in nalog v skladu s pogodbo o zaposlitvi, pred začetkom šolskega leta (člen 44.b). iLDN je namreč namenjen načrtovanju dela oziroma delovne obveznosti posameznega učitelja v tekočem šolskem letu, zato tudi iz tega izhaja, da naj bi bili iLDN pripravljeni do začetka tekočega šolskega leta in ne prej.
  • Po mnenju IP je organ ustrezno pojasnil razloge, zakaj ne razpolaga v materializirani obliki s posameznimi delovnimi ocenami, upoštevaje še Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede[4], ki podrobneje ureja način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred v organih državne uprave, upravah lokalnih skupnosti, pravosodnih organih, javnih zavodih in drugih uporabnikih proračuna, razen za uporabnike proračuna, določene v tretjem, četrtem in petem odstavku 17. člena ZSPJS.
  • IP pa je sledil tudi utemeljitvi organa, da ne razpolaga v materializirani obliki z dokumenti o individualnih letnih razgovorih s posameznimi javnimi uslužbenkami. Letni razgovori se opravijo ustno, kar izhaja že iz jezikovne razlage besede »razgovor«. Razgovore sicer določa 105. člen Zakona o javnih uslužbencih[5].

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Upoštevaje pogoje za informacijo javnega značaja pa je IP nadalje ugotovil, da organ z določenimi dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga v materializirani obliki. Organ je namreč te dokumente posredoval IP. Predmet presoje IP so tako zahtevane pogodbe o zaposlitvi, vključno s pogodbo o medsebojnem sodelovanju za izvajanje dodatne strokovne pomoči, in ocenjevalni listi za oceno delovne uspešnosti javnih uslužbenk. Dostop do teh dokumentov je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do te izjeme.

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[6]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana pravna podlaga po točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, v skladu s katero je posredovanje določenih osebnih podatkov javnega uslužbenca zakonito, zato je pritožbi prosilke delno ugodil. IP je pri tem izhajal iz naslednjih dejstev:

  • zahtevani podatki se nanašajo na javne uslužbenke;
  • podatki v pogodbah, sklenjenimi s posameznimi javnimi uslužbenkami, in ocenah delovne uspešnosti javnih uslužbenk so v določenem obsegu podatki, ki so nedvomno povezani s porabo javnih sredstev in delovnimi razmerji javnih uslužbenk.

Upoštevati je namreč treba, da se skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na določbe prvega odstavka istega člena (ki med drugim določa kot izjemo tudi varstvo osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Povedano drugače, ne glede na to, da se zahteva nanaša na osebne podatke, niso varovani vsi osebni podatki, in sicer niso varovani osebni podatki, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in delovnim razmerjem javnega uslužbenca. K navedenemu IP navaja sprejeto stališče, da posamezni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja. Takšno stališče je zavzelo tako Upravno sodišče[7] kot tudi IP[8]. Zakonska določba je namreč že ob uporabi jezikovne razlage jasna in določno opredeljuje podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

IP je z vpogledom v posredovane pogodbe o zaposlitvi ugotovil, da obsegajo med drugim določbe o delovnem mestu, nalogah, kraju opravljanja dela, delovnem času, počitku, plači, … Določbe so v večjem delu povsem splošne oziroma pogodbe so v določenih delih identične. Ob tem IP pripominja, da je v posamezni pogodbi sicer navedena vrednost plačnega razreda, vendar v bruto znesku, kar je podatek, ki je javen že na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju[9]. Navedeni zakon ureja javnost plač v javnem sektorju v členu 38. Pogodba o medsebojnem sodelovanju za izvajanje dodatne strokovne pomoči javne uslužbenke pa obsega določbe glede opravljanja dela strokovne delavke pri organu, saj je javna uslužbenka sicer zaposlena pri drugem javnem zavodu. Upoštevaje predhodno navedeno in vsebino predmetnih pogodb IP ugotavlja, da so pogodbe povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbenk in porabo javnih sredstev. Predmetne pogodbe so namreč »podlaga« za sklenitev in nastanek konkretnega delovnega razmerja oziroma podlaga za opravljanje posameznih del in nalog javnih uslužbenk. O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal.[10]

Prav tako so ocene delovne uspešnosti povezane z delovnimi razmerji javnih uslužbenk, pa tudi porabo javnih sredstev v povezavi z napredovanji, kar podrobneje ureja predhodno navedena uredba o napredovanjih javnih uslužbencev. V zvezi s temi ocenami je IP z vpogledom ugotovil, da obsegajo splošne podatke o izvajanju delovnih nalog javnih uslužbenk, ki so si v določenih delih identične, in ne obsegajo podatkov, ki bi razkrivali osebne lastnosti javnih uslužbenk. O prosti dostopnosti takšnih podatkov je IP že tudi odločal.[11]

Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej predstavlja neposredno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja in porabo javnih sredstev, kar pomeni, da mora organ dovoliti dostop do zahtevanih podatkov oziroma dokumentov. V obravnavanem primeru so torej podatki v presojanih pogodbah in delovnih ocenah absolutno javni, razen podatkov o rojstnem datumu, davčni številki, naslovu, EMŠO, banki in kriterijih za določitev letnega dopusta. IP je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanega dokumenta na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[12].

IP ob navedenem poudarja, da za odločitev v postopkih po ZDIJZ ni pomembno, če prosilec zahteva lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko le-te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne morajo pa svojih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ izključuje posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na varovane osebne podatke. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Navedbe prosilke, da zahtevane podatke potrebuje zaradi vodenja nadaljnjih postopkov, v postopku po ZDIJZ niso pravno relevantne.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop do posameznih zahtevanih podatkov, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP delno ugodil pritožbi prosilke ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                         

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,                                           

svetovalka IP         

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,  

informacijska pooblaščenka

                                                                     

[1] http://www.rpls.si/Predpis.aspx?id=46915&obcina=%C5%A0KOFJA+LOKA

[2] Uradni list RS, št. 45/17.

[3] Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZkolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17 in 46/17.

[4] Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in 113/09).

[5] Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF.

[6] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[7] Npr. v sodba št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011.

[8] Npr. odločbe IP št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011, št. 090-210/2013/8 z dne 26. 11. 2013, št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015, št. 090-143/2017 z dne 14. 7. 2017.

[9] Uradni list RS; št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46&13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 - ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv in 67/17.

[10] Npr. odločbe IP št. 090-52/2015, 090-28/2017, 090-62/2017 in 090-84/2017.

[11] Npr. odločbe IP št. 090-154/2010, 090-216/2011 in 090-117/2017.

[12] Uradni list RS, št. 24/16.