Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o - LAS Med Snežnikom in Nanosom

POVZETEK:

Prosilec je od lokalne akcijske skupine (LAS) želel pridobiti določene informacije v zvezi s 3. javnim pozivom. LAS je prosilcu odgovoril, da ni zavezanec po ZDIJZ, zato mu ni dolžan podati informacij. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je javno pooblastilo za opravljanje javnih nalog osebam javnega prava, (ki ni upravni organ, niti javna agencija, ustanovljena za opravljanje upravnih nalog), posameznikom in pravnim osebam zasebnega prava lahko dano le z zakonom ali na podlagi zakona, ne pa na podlagi odločbe o potrditvi statusa LAS, kot je to v obravnavanem primeru. Ker LAS ni nosilec javnega pooblastila (in s tem zavezanec po ZDIJZ), je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-201/2018/2

Datum: 19. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, ki jo zastopa Odvetniška pisarna … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 26. 9. 2018 zoper dopis, št. 3-5/6/2018 z dne 17. 9. 2018, Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom, Bazoviška 14, p.p. 17, 6250 Ilirska Bistrica, ki jo zastopa predsednica Cvetka Kernel (v nadaljnjem besedilu LAS med Snežnikom in Nanosom), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 26. 9. 2018 zoper dopis Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom, št. 3-5/6/2018 z dne 17. 9. 2018, se zavrne.

1. Zahtevek prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 31. 8. 2018 želel, da mu LAS med Snežnikom in Nanosom, kot zavezanec na podlagi ZDIJZ, v zvezi z odločbo o potrditvi LAS med Snežnikom in Nanosom (in s tem podeljenega javnega pooblastila) na podlagi 16. člena Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020, dostavi kopije sledeče dokumentacije:

• »izpolnjevanje administrativne ustreznosti« vseh prijavljenih operacij na 3. Javni poziv, ki jih je pri preverjanju opravila ocenjevalna komisija,
• vse pozive k dopolnitvam operacij, ki so bile posredovane s strani LAS med Snežnikom in Nanosom,
• vse dopolnitve, ki so jih stranke posredovale LAS med Snežnikom in Nanosom, ter
• spisek vseh obravnavanih operacij (izbranih in neizbranih).

LAS med Snežnikom in Nanosom je z dopisom, št. 3-5/6/2018 z dne 17. 9. 2018, zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da ni zavezanec po ZDIJZ, saj ni oseba javnega prava, prav tako pa tudi ni nosilec javnega pooblastila. LAS med Snežnikom in Nanosom je bil za izvajanje lokalnega razvoja izbran na javnem razpisu, tako kot je npr. na občinskem razpisu izbrano kulturno društvo, da izvede neko kulturno dejavnost. Prejem javnih sredstev pa ne pomeni, da takšno društvo postane oseba javnega prava ali nosilec pooblastil. Niti Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020, niti odločba o potrditvi LAS med Snežnikom in Nanosom in Strategije lokalnega razvoja na območju med Snežnikom in Nanosom ne daje podlage za to, da bi bil LAS med Snežnikom in Nanosom imetnik kakršnihkoli javnih pooblastil. Odločanje o pridobitvi javnih sredstev na razpisu ni upravna zadeva, saj prejem sredstev na razpisu ni zakonska pravica. Navsezadnje LAS med Snežnikom in Nanosom ni pravna oseba in ne more biti nosilec obveznosti po ZDIJZ. Zgolj informativno je prosilcu še pojasnil, da dokumentacija, ki nastane v okviru postopkov javnega poziva pri ministrstvu, ni nujno sama po sebi informacija javnega značaja.

Prosilec je 27. 9. 2018 pri IP vložil pritožbo, saj je organ zavezanec po določbah ZDIJZ, zahtevana dokumentacija pa pretežno predstavlja »postopkovno dokumentacijo« in ne gre za poslovno skrivnost prijaviteljev na javni razpis, zato je želel prejeti zahtevano dokumentacijo v obliki fotokopij. Prosilec je menil, da je organ zavezanec po ZDIJZ, ker je nosilec javnega pooblastila, ki mu je bilo podeljeno z odločbo o potrditvi LAS-a na podlagi 16. člena Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu Uredba CLLD), ker je prejemnik javnih sredstev in ker je ključni člen pri določanju projektov, ki bodo prejemniki javnih sredstev. Prosilec je navedel, da odločba o potrditvi, ki je predpogoj za delovanje LAS, predstavlja javno pooblastilo, saj lahko LAS šele z njeno pridobitvijo izvaja naloge, ki jih določa Uredba CLLD. Tako 29. člen Uredbe CLLD določa, da so lahko operacije, ki bodo predmet financiranja, izbrane izključno na podlagi javnega poziva, ki ga izvede LAS. Iz nadaljnjih določb Uredbe CLLD tudi izhaja, da lahko za pridobitev javnih sredstev konkurirajo zgolj operacije, ki jih predlaga LAS (32. člen). Razlaga, da organ s tovrstnimi pristojnostmi, ki nedvomno izvaja javne naloge, ni zavezan po ZDIJZ, je za prosilca nesprejemljiva. ZDIJZ za nosilca javnih pooblastil ne zahteva pravne subjektivitete. Čeprav LAS med Snežnikom in Nanosom sam po sebi nima pravne subjektivitete, to ne pomeni, da ne gre za organ po ZDIJZ. Uredba CLLD v 13. členu določa, da LAS v pravnih in finančnih zadevah zastopa vodilni partner. Ker prosilec ni zahteval informacij, ki bi lahko predstavljale poslovno skrivnost prijavljenih operacij, temveč pretežno kopije dokumentov, ki jih je v postopku javnega razpisa opravil organ, in pod nobenih pogojem ne more predstavljati poslovne skrivnosti, temveč izključno dejanja organa z javnimi pooblastili ter prejemnika javnih sredstev, pri čemer je dolžan upoštevati tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je želel tudi povrnitev stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. odst. člena ZDIJZ). Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu AJPES), je v skladu s prvim odstavkom 3.b člena ZDIJZ vzpostavila javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu register). IP je ugotovil, da Lokalna akcijska skupina med Snežnikom in Nanosom (v nadaljnjem besedilu LAS med Snežnikom in Nanosom) ni vpisana v register, prav tako v register ni vpisano Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Če je pravna oseba vpisana v register, velja domneva, da je zavezanec. Če v register ni vpisana, to sicer še ne pomeni, da subjekt ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Ugotavljanje zavezanosti je namreč sestavni del postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da LAS med Snežnikom in Nanosom sodi med zavezance po ZDIJZ kot nosilec javnega pooblastila, ki mu je bilo dodeljeno z odločbo o potrditvi strategije lokalnega razvoja in lokalne akcijske skupine.

Iz spletne strani LAS med Snežnikom in Nanosom (www.las-snezniknanos.si/) izhaja, da je bila navedena lokalna akcijska skupina v skladu z Javnim pozivom za oblikovanje lokalnih partnerstev in pripravo strategij lokalnega razvoja (Uradni list RS, št. 46/15) ustanovljena na podlagi Pogodbe o ustanovitvi lokalno zasebnega partnerstva Lokalne akcijske skupine med Snežnikom in Nanosom z dne 11. 9. 2015[1] (v nadaljnjem besedilu Partnerska pogodba). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ji je z odločbo z dne 18. 8. 2016[2] na podlagi Javnega poziva za oblikovanje lokalnih partnerstev in pripravo strategij lokalnega razvoja (Uradni list RS, št. 46/15) dodelilo status delujoče lokalne akcijske skupine in odločilo, da je upravičena do koriščenja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu sklad EKSRP) in iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu ESRR). Glavni sklad je EKSRP.

Iz 1. člena Partnerske pogodbe izhaja, da se za delovanje lokalne akcijske skupine po tej pogodbi uporablja Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (Uradni list RS, št. 42/15, 28/16, 73/16, 72/17 in 23/18; v nadaljnjem besedilu Uredba CLLD) in drugi predpisi, ki zavezujejo LAS. Naloge lokalne akcijske skupine so navedene v 12. členu Uredbe CLLD. Mednje spada tudi izvajanje postopkov za izbor operacij, izbrati operacije in jih predložiti v končno potrditev v skladu s postopki zadevnega sklada. Postopki za izbor operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, so določeni v 32. členu Uredbe CLLD, in sicer mora lokalna akcijska skupina objaviti javni poziv in izbrati operacije v skladu s postopkom in merili za izbor, opredeljenimi v Strategiji lokalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu SLR). V skladu s četrtim odstavkom istega člena mora biti izbirni postopek operacij vnaprej določen v SLR, dokumentiran, pregleden in mora omogočati dopolnitev in razjasnitev operacij, možnost pritožbe ter preprečevati konflikt interesov pri izbiri operacij. Pri določanju rokov za dopolnitev vloge in odločitev o vlogi mora LAS smiselno upoštevati določbe ZUP (peti odstavek). V skladu s šestim odstavkom tega člena mora LAS operacije, izbrane na podlagi javnega poziva, predložiti v potrditev organu, pristojnemu za končno odobritev operacije, in sicer Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu ARSKTRP) ali Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljnjem besedilu MGRT). Po določbi osmega odstavka 32. člena Uredbe CLLD ARSKTRP oz. MGRT odločita o odobritvi oziroma zavrnitvi operacije, obvestilo o odločitvi pa se posreduje LAS. MGRT z upravičencem, ki mu je bila odobrena operacija za sofinanciranje s sredstvi ESRR, sklene pogodbo o sofinanciranju. Tudi iz Pravilnika o postopku izvedbe javnih pozivov pri LAS med Snežnikom in Nanosom[3] (v nadaljnjem besedilu Pravilnik o izboru operacij), ki ureja postopek izbiranja operacij, izhaja, da izbor operacij ne pomeni dejanske dodelitve sredstev, temveč se po njegovi dokončnosti, izbor operacije kot predlog pošlje v potrditev organu, pristojnemu za končno odobritev operacije. To sta ARSKTRP oz. MGRT, ki tudi odločita o odobritvi oziroma zavrnitvi operacije in o svoji odločitvi obvestita prijavitelja ter z njim skleneta pogodbo o sofinanciranju.

Iz navedenih predpisov jasno izhaja, da lokalna akcijska skupina zgolj izbere operacije, ki se bodo sofinancirale v okviru SLR, končno odločitev o tem, katere operacije bodo sofinancirane, pa sprejme ARSKTRP oz. MGRT. Niti iz Uredbe CLLD niti iz Pravilnika o izboru operacij tako ne izhaja, da ima lokalna akcijska skupina javno pooblastilo za odločanje v upravnem postopku (drugi odstavek 1. člena ZUP), zato gre pri izbiri operacij kot eni izmed nalog LAS le za strokovna administrativno-tehnična opravila, ki po mnenju IP ne pomenijo odločanja o pravicah ali pravnih koristih prijaviteljev na javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev SLR. Tovrstno delovanje LAS predstavlja le podlago za odločitev ARSKTRP oz. MGRT o odobritvi oziroma zavrnitvi operacij(e) in ne predstavlja javnega pooblastila. Prav zato po ustaljeni sodni praksi tovrstno delovanje LAS tudi ne uživa samostojnega sodnega varstva, saj LAS ni nosilec javnega pooblastila (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 446/2012 z dne 22. 5. 2013).

Upravne naloge, med katere spada tudi odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, po 14. in 15. členu Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16; v nadaljnjem besedilu ZDU-1) opravljajo upravni organi, kamor sodijo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote, lahko pa tudi javne agencije, če so ustanovljene s tem namenom in nosilci javnih pooblastil, če jim je pooblastilo za opravljanje javnih nalog podeljeno z zakonom ali na podlagi zakona. Javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah se podeli z zakonom (drugi odstavek 1. člena ZUP).

Glede na citirane določbe je javno pooblastilo za opravljanje javnih nalog osebam javnega prava, (ki ni upravni organ, niti javna agencija, ustanovljena za opravljanje upravnih nalog), posameznikom in pravnim osebam zasebnega prava lahko dano le z zakonom ali na podlagi zakona, ne pa na podlagi odločbe o potrditvi statusa lokalne akcijske skupine, kot je to v obravnavanem primeru. IP je tako ugotovil, da LAS med Snežnikom in Nanosom ni pridobila javnih pooblastil z zakonom. Takih pooblastil ji namreč ni podelil Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v nadaljnjem besedilu ZKme-1), ki ureja dodeljevanje sredstev za razvoj podeželja. Po 53. členu ZKme-1 odločbo o pravici do sredstev izda pristojni organ, tj. ARSKTRP. Predpisi lokalni akcijski skupini ne podeljujejo javnega pooblastila za odločanje o dodeljevanju sredstev kot upravni zadevi, zato takega pooblastila tudi ne more pridobiti s Partnersko pogodbo ali s Pravilnikom o izboru operacij.

Ker LAS med Snežnikom in Nanosom v času presoje ni bil zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ, se IP ni spuščal v ugotavljanje, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, niti se ni opredeljeval do (ne)obstoja poslovne skrivnosti v smislu navedb prosilca, saj za tovrstno ravnanje IP ni imel pravne podlage.

Ker je prosilec zahteval dokumentacijo od subjekta, ki v času vložitve zahteve ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

Prosilec je v pritožbi zoper dopis LAS med Snežnikom in Nanosom, št. 3-5/6/2018 z dne 17. 9. 2018, zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške za pravno zastopanje po odvetniški tarifi (redno pravno sredstvo v upravnem postopku) in izdatke za stranko po 11. členu Odvetniške tarife, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilca, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.). Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji. Zahtevi prosilca za povračilo stroškov torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                           

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Dostopna na http://www.las-snezniknanos.si/materiali/priloge/slo/partnerska-pogodba-las-04112016.pdf.

[2] Dostopno na http://www.las-snezniknanos.si/materiali/priloge/slo/odlocba-las-18082016.pdf.

[3] Dostopen na http://www.las-snezniknanos.si/materiali/priloge/slo/pravilnik-o-izboru-operacij-slr--pravilnik-o-postopku-izvedbe-javnih-pozivov-las.pdf.