Neodvisni spletni medij d.o.o - AKOS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba medija po devetem odstavku 45. člena ZMed ni dovoljena, ker odgovor na vprašanje, ki ga je postavil medij, ne izhaja iz dokumenta, s katerim organ razpolaga. Vprašanje medija je namreč vezano na "dodatno pojasnilo"  organa v zvezi z že izdano odločbo, česar organ ni želel komentirati zaradi upravnega spora. Kadar medij postavi vprašanja, ki se nanašajo na npr. stališča, mnenja in pojasnila organa, takšnih odgovorov v pritožbenem postopku ni mogoče »preverjati«, saj je nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Prav tako IP nima pristojnosti nalagati organu, da »pripravi svoje stališče, mnenje ali pojasnilo« kot odgovor na vprašanje medija, če organ ni v molku in je že odgovoril, da zadeve ne bo komentiral oz. da nima stališča. ipd., pri tem pa ni dvoma, da organ z dokumentom, ki bi predstavljal odgovor na vprašanje, ne razpolaga. Posledično je IP pritožbo medija zavrgel.

ODLOČBA:

Številka: 090-199/2018/7

Datum: 23. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 5. 9. 2018, www.portalplus.si, izdajatelja Neodvisnega spletnega medija, d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana, po, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji o.p., d.o.o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odgovor z dne 28. 8. 2018, brez številke, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednji

S K L E P :

1. Pritožba prosilca z dne 5. 9. 2018 se zavrže.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 17. 8. 2018 na organ naslovil več novinarskih vprašanj, med drugim tudi: »Ali je AKOS za potrebe izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 16. 3. 2018 za Radio Maksi d.o.o. pri izračunu območja pokrivanja upošteval vertikalni signal oddajnika Plešivec 90,0 MHz?«

Organ je dne 28. 8. 2018 odgovoril, da ne komentira ničesar v zvezi z vsebino izdane ODRF za radijsko postajo Kamenščak 90,0 MHz, saj je sprožen upravni spor.

Prosilec je dne 6. 9. 2018 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je prepričan, da je njegova predmetna pritožba dovoljena, ker izhaja iz dokumenta, s katerim organ razpolaga. Odgovor na prosilčevo vprašanje bi sicer moral izhajati že iz same izdane odločbe (ODRF) z dne 16. 3. 2018 za Radio Maksi, vendar iz nje ne izhaja, katere in kakšne parametre oziroma konkretne signale je organ ob izdaji ODRF upošteval ob izračunu območja pokrivanja. V obrazložitvi ODRF je navedeno le, da je AKOS območje pokrivanja radijske postaje Kamenščak 90,0 .MHz določila na podlagi teoretičnega izračuna »z uporabo programskega orodja ICS Telecom /.../ ter ob upoštevanju vseh frekvenčno oz. geografsko relevantnih sosednjih radijskih postaj«, ni pa navedeno, katere so te »relevantne sosednje radijske postaje«, ki jih je AKOS upošteval. Organ v izdani ODRF sicer navaja, da »v konkretnem primeru slovenska postaja Plešivec 90,0 MHz /.../, predstavlja glavno motilno postajo«, vendar kot izhaja iz lokacije postaje Plešivec, ta postaja ni in ne more biti sosednja postaji Kamenščak (dokaz: primerjava zemljevidov lokacij za frekvenco 90,0 MHz na lokaciji Plešivec in na lokaciji Kamenščak; pridobljeno iz registra RS in TV frekvenc na spletni strani AKOS: https://www.akos-rs.si/ra-in-tv-frekvence). Iz ODRF ne izhaja, ali je AKOS pri določitvi območja pokrivanja upošteval vertikalni signal oddajnika Plešivec 90,0 MHz, bi pa odgovor (da ali ne) moral izhajati iz izračunov in meritev, ki naj bi v postopku bili opravljeni. Obstajati bi moral bodisi zapisnik o meritvah, oziroma izpis iz merilne naprave, bodisi izpis vhodnih podatkov (vnesenih parametrov) za teoretičen izračun z uporabo orodja ICS Telecom. Organ je podajo odgovora na vprašanje prosilca vsebinsko zavrnil na podlagi 8. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa ni izkazal izpolnjenosti predpostavk za obstoj te izjeme. Poleg tega podatki, ki jih je zahteval prosilec, tudi če so že bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, njihovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka. Z izjemo varstva upravnega in drugih postopkov po 8. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ in 1. odst. 5.a člena ZDIJZ se varujejo podatki, ki nastajajo ali se pridobivajo za potrebe posameznega postopka. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu neučinkovitosti izvedbe postopka. Škodo za sodni postopek pa bi moral izkazati organ, ki vodi postopek - v konkretnem primeru torej Upravno sodišče RS, organ pa bi moral sodišče pritegniti v postopek in mu dati možnost, da se izjavi. Četudi bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za sodni postopek (česar AKOS ni utemeljil, Upravno sodišče pa ne izkazalo), prosilec trdi, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes. Gre namreč za odločanje o oddajanju radijskega signala. V skladu s 1. odstavkom 24. člena ZEKom-1 je radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Na podlagi 3. odst. 24. člena ZEKom-1 z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije upravlja AKOS na podlagi javnega pooblastila. Prosilec želi v javnem interesu natančneje in vsebinsko razjasniti vprašanje, kako organ pri odločanju o dodelitvi frekvence v uporabo upošteva »relevantne postaje«. Zagotovo gre za pomembno vprašanje, katerega razjasnitev je v posebnem interesu javnosti:

1.         ker je radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo, za upravljanje, katere je z zakonom podeljeno javno pooblastilo AKOS (pri tem ni nepomembno dejstvo, da je v Sloveniji na razpolago le še 10 uporabnih frekvenc);

2.         ker je osnovni namen ZDIJZ in ZMed v zagotavljanju demokratičnega nadzora javnosti nad delovanjem državnih organov in spodbujanju njihove učinkovitosti in kvalitete njihovega dela - v konkretnem primeru AKOS.

Na podlagi vsega navedenega prosilec predlaga organu, da mu posreduje vsebinski odgovor na vprašanje »Ali je AKOS za potrebe izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 16. 3. 2018 za Radio Maksi d.o.o. pri izračunu območja pokrivanja upošteval vertikalni signal oddajnika Plešivec 90,0 MHz«. Če mu odgovorov ne bo posredoval, naj pritožbo pošlje IP v pristojno reševanje.

Organ je z dopisom z dne 21. 9. 2018, številka: 091-4/2018/2, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Ob tem je pojasnil, da je v teku upravni spor v zvezi z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 16. 3. 2018. Organ meni, da je predmetna odločba pravilna ter da je bilo v odločanje zajeto vse, kar vpliva na izdajo odločbe. Ali je organ ravnal pravilno ali ne pa bo pravnomočno razrešila šele odločitev Upravnega sodišča. Organ ne želi razkrivati, katere argumente bo uporabil v postopku pred Upravnim sodiščem. Z razkritjem podatkov, ki so sicer del postopka upravnega spora, bi si organ lahko otežil zagovor svoje odločitve, ki je predmet spora, zato organ ne želi razkrivati, na kakšen način bo pred sodiščem zagovarjal svojo odločitev, za katero, kot že omenjeno, stoji na stališču, da je popolnoma pravilna. Glede navedbe prosilca, da bi moralo biti Upravno sodišče pritegnjeno v postopek z možnostjo, da se izjavi, organ meni, da bi bilo takšno predlagano ravnanje agencije sporno. Tretji odstavek 34. člena ZUP določa, da se od sodišča lahko zaprosi pravna pomoč za posamezna dejanja v postopku samo, če zakon tako določa. Vprašanje obstoja ali neobstoja podatkov oziroma dokumentov, ki so zahtevani, je del upravnega spora, ki ga bo razrešilo Upravno sodišče. Posredovanje podatka bi pomenilo del vnaprejšnje opredelitve sodišča o sporu, ki še ni končan. Sporno je, ali se lahko taka opredelitev opredeljuje kot pravna pomoč po tretjem odstavku 34. člena ZUP. Četrti odstavek istega člena ZUP določa, da organ lahko zaprosi sodišče, naj mu pošlje dokumente, ki so potrebni v upravnem postopku. Sodišče mora ugoditi takemu zaprosilu, če se s tem ne ovira sam sodni postopek. Sodišče lahko določi rok, v katerem je treba dokumente vrniti. Podatek, ali je organ pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc upošteval, ali pa ni upošteval vertikalnega signala oddajnika Plešivec, je organ sam posredoval sodišču za potrebe reševanja upravnega spora, zato ni nobene potrebe, da se ta podatek oziroma domnevni dokument, s katerim organ že sam razpolaga ali pa ne razpolaga, nazaj zahteva od sodišča, oziroma taka zahteva pomeni lahko le zlorabo tega instituta. Taka zahteva bi najmanj zavlekla sodni postopek in ga s tem ovirala. Glede možnosti, da se Upravno sodišče pritegne v postopek kot stranski udeleženec, je organ navedel, da je Upravno sodišče sicer res zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, vendar bi bilo v predlaganem primeru, ne glede na pravno formulacijo položaja sodišča, gledano vsebinsko, pritegnjeno v postopek, kot se pritegne stranski udeleženec. Stranskega udeleženca, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, kot organ izvršne veje oblasti pozove, da se o zahtevku izjasni, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja pa potem, tudi v zvezi z izjasnitvijo stranskega udeleženca, odloči. Stranski udeleženec, če se z odločitvijo ne strinja, ima na voljo pravna sredstva, ki vodijo tudi k tožbi na Upravno sodišče. Jasno je, da Upravno sodišče te poti nima. Nadalje, vsebinsko katero vprašanje bi se v konkretnem primeru lahko postavilo Upravnemu sodišču glede konkretnega postopka. Edino smiselno vprašanje bi bilo lahko le v zvezi s tem, kako bo to isto sodišče odločilo v sporu, ki ga samo vodi in še ni končan, sem seveda sodi vprašanje o tem, ali zahtevani dokumenti ali podatki obstajajo in če obstajajo ali so pomembni za odločitev v sporu. Tako vprašanje pomeni najmanj podvajanje spora in možnost komentiranja postopka spora v javnosti, še predno je končan ter s tem lahko tudi poskus vplivanja na sodišče. Druge vrste vprašanj pa so nesmiselna. Organ tudi ugotavlja, da je sam organ izvršilne veje oblasti in šteje za nedopustno, da kot organ te veje nalaga neodvisni veji sodne oblasti, da se izreče v, po mnenju organa, zakonsko in ustavno nedopustni vlogi stranskega udeleženca. Če taka praksa, kot jo prosilec predlaga, že obstaja, je verjetno treba z ustavnopravnega vidika presoje ločitve samostojnih vej oblasti preveriti, bodisi dopustnost take prakse ali pa predpise, ki tako prakso omogočajo. Organ je zavezan dokumente izročati kot informacije javnega značaja, razen če je treba uveljaviti izjeme v skladu z ZDIJZ. Ker je na ta način dostopnih veliko dokumentov organa, iz katerih je razvidno, kaj vse organ upošteva pri odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc, razkrivanje prav tega postopka, ki je še v fazi upravnega spora, ne more prevladovati nad uveljavitvijo izjeme nedokončanega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še dodal, da je to vprašanje del postopka, ki je predmet upravnega spora in ugoditev zahtevku bi pomenila, da bi se lahko poleg postopka pri pristojnem sodišču, kot že navedeno, odvijala še vzporedna obravnava preko medijev. Organ zagovarja stališče, da mora imeti sodišče zagotovljeno nemoteno delovanje, ne pa, da je med postopkom izpostavljeno morebitnim medijskim komentarjem ali celo pritiskom glede nedokončanih sporov. V tem primeru pa je verjetnost za kaj takega toliko večja, saj je prosilec hkrati tudi stranka v nedokončanem upravnem sporu. Prosilec tudi ni pojasnil, zakaj je prav ta postopek toliko bolj v interesu javnosti, da se z razkritjem tako mudi, da ni treba počakati na rešitev spora pred pristojnim sodiščem. Ko bo spor končan, bodo vsi dokumenti javno dostopni, kot so dokumenti o drugih odločbah.

Pritožba ni dovoljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s postopkom nadzora nad izvajanjem določb ZEKom-1, ki je v pristojnosti organa.

IP ugotavlja, da je organ dne 28. 8. 2018 prosilcu odgovoril na vprašanje, z navedbo, da » ne komentira ničesar v zvezi z vsebino izdane ODRF za radijsko postajo Kamenščak 90,0 MHz, saj je sprožen upravni spor«. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

Glede na navedeno je IP z dopisom z dne 8. 10. 2018, št. 090-199/2018/2 pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilca, v izvorni obliki, brez izločanja, in sicer: »Ali je AKOS za potrebe izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 16. 3. 2018 za Radio Maksi d.o.o. pri izračunu območja pokrivanja upošteval vertikalni signal oddajnika Plešivec 90,0 MHz?« Ob tem je IP prosil organ, da na morebitnem dokumentu jasno označi, v katerem delu dokumenta izhaja odgovor na zastavljeno vprašanje oz. da posebej navede, ali to predstavlja celoten dokument.

Na poziv IP je organ dne 18. 10. 2018 posredoval odločbo organa št. 38111-113/38 z dne 16. 3. 2018 in pojasnil, da je na osmi strani te odločbe, v tretjem odstavku, od devete do štirinajste vrstice, pojasnjeno, kaj je bilo upoštevano pri izdaji odločbe. Organ je navedel, da strogo formalno odgovor na zastavljeno vprašanje prosilca predstavlja s strani organa dodatno pojasnilo oz. obrazložitev zgoraj navedene izdane odločbe, kar pomeni pripravo odgovora – pojasnila s strani organa, ki ga je organ v navedenem dopisu IP tudi podal. Pri tem je organ pojasnil, da se pri izračunih ne upoštevajo »signali oddajnika« ampak tehnični parametri radijskih postaj, kot so določeni v odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc za posamezno radijsko postajo (oz. v registru ustreznega mednarodnega sporazuma, ko gre za tujo postajo). V izračunu upoštevati radijsko postajo pomeni upoštevati tehnične parametre te radijske postaje (frekvenca, geografske koordinate, oddajna moč, polarizacija, sevalni diagram, višina antene nad terenom,...) in tega organ v postopkih posebej ne pojasnjuje.

Glede na zgoraj navedeno IP ugotavlja, da zahtevane informacije ne izhajajo iz dokumenta, s katerim bi razpolagal organ, zato pritožba prosilca ni dovoljena. Navedeno pomeni, da tretji pogoj za obstoj informacije javnega značaja, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, ni izpolnjen. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, pa niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organ je sicer IP posredoval dokument, odločbo št. 38111-113/38 z dne 16. 3. 2018 (s katero nesporno razpolaga tudi prosilec, saj le ta predstavlja prilogo k pritožbi, op. IP), v kateri je navedeno »kaj je bilo upoštevano pri izdaji odločbe«, vendar pa, kot je pojasnil organ, strogo formalno navedena odločba ne predstavlja odgovora na vprašanje. Odgovor na zastavljeno vprašanje namreč predstavlja s strani organa dodatno pojasnilo oz. obrazložitev že izdane odločbe, ki bi ga moral organ za potrebe prosilca pripraviti, vendar zaradi poteka upravnega spora organ ni želel komentirati vsebine izdane odločbe.

IP poudarja, da je sicer ZMed širši glede samega dostopa, saj zajema tudi neobstoječe dokumente, kar pomeni, da mediji lahko zahtevajo informacijo, ki v času vložitve zahteve še ni ustvarjena, vendar vse le v okviru odgovora na vprašanje, ki je vezano na delovno področje organa, in za katerega organ sam presodi, kaj in v kakšnem obsegu bo odgovoril. Po ZMed je organ zavezan le, da je informacija resnična in celovita. Če torej medij postavi vprašanje, ki je vezano na neko mnenje, pojasnilo, ali pa na razloge za kakšno odločitev ali izjavo in organ za medij ne ustvari takšne informacije, temveč odgovor na vprašanje zavrne npr. z odgovorom »zadeve ne komentiramo«, medij nima pravnega varstva, ki je v skladu z 9. odst. 45. čl. ZMed dovoljeno le v primeru, če odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta. Gre namreč za vsebinski odgovor, ki formalno pravno ne pomeni zavrnitve, ki mora imeti podlago v ZDIJZ. Kar pomeni, da je medij prejel tisto, do česar je upravičen, to je odgovor. Povedano drugače, kadar medij postavi vprašanja, ki se nanašajo na npr. stališča, mnenja in pojasnila organa, takšnih odgovorov v pritožbenem postopku ni mogoče »preverjati«, saj je nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Prav tako IP nima pristojnosti nalagati organu, da »pripravi svoje stališče, mnenje ali pojasnilo« kot odgovor na vprašanje medija, če organ ni v molku in je že odgovoril, da zadeve ne bo komentiral oz. da nima stališča. ipd., pri tem pa ni dvoma, da organ z dokumentom, ki bi predstavljal odgovor na vprašanje, ne razpolaga. Zato je zakonodajalec pritožbeni postopek po 45. členu ZMed predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz že obstoječega dokumenta, sicer pritožba ni dovoljena.

Da gre v obravnavanem primeru za vprašanje medija, ki je vezano na »dodatno pojasnilo s strani organa«, ki ne izhaja iz dokumenta, po oceni IP, ugotavlja tudi prosilec v pritožbi, s tem, ko navaja: »Odgovor na prosilčevo vprašanje bi sicer moral izhajati že iz same izdane odločbe (ODRF) z dne 16. 3. 2018 za Radio Maksi, vendar iz nje ne izhaja, katere in kakšne parametre oziroma konkretne signale je organ ob izdaji ODRF upošteval ob izračunu območja pokrivanja«, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da v obravnavanem primeru pritožba prosilca ni dovoljena in jo je treba na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP v povezavi z deveto točko 45. člena ZMed, zavreči. Pri tem tudi ni mogoče slediti navedbam prosilca »bi pa odgovor (da ali ne) moral izhajati iz izračunov in meritev, ki naj bi v postopku bili opravljeni« ter »obstajati bi moral bodisi zapisnik o meritvah oziroma izpis iz merilne naprave, bodisi izpis vhodnih podatkov (vnesenih parametrov) za teoretičen izračun z uporabo orodja ICS Telecom«, saj »izračuni in meritve ter zapisniki« niso bili premet vprašanja prosilca, poleg tega pa obstoj oz. neobstoj navedenih dokumentov nima nobene zveze z vprašanjem prosilca, ki je bilo vezano na odgovor organa »ali je za potrebe izdaje odločbe /…/ pri izračunu območja pokrivanja upošteval vertikalni signal oddajnika Plešivec 90,0 MHz«. Posledično navedeni dokumenti tudi niso bili predmet presoje IP.

Glede na navedeno je IP odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Zaradi odsotnosti formalne predpostavke za dovoljenost pritožbe se IP ni opredeljeval do drugih pritožbenih navedb.

V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke