Radio Maksi d.o.o. - AKOS

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ  na vprašanje medija "Kateri so datumi, ure in lokacije, na katerih je bila nameščena merilna oprema, ko so se izvajale meritve, kjer se je preverjalo delovanja ODRF v letih 2017 in 2018", odgovoril, da  ne komentira konkretnega primera, o katerem je sprožen upravni spor. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da odgovor na vprašanje izhaja iz dokumentov, zato je pritožba dovoljena. Glede izjeme varstva sodnega postopka, na katero se je smiselno skliceval organ, je IP ugotovil, da gre za informacije, ki so nedvomno nastale zaradi potrebe opravljanja javnopravnih nalog organa, kar pomeni, da zahtevane informacije niso bile pridobljene zaradi predmetnega sodnega postopka. Organ se je pri zavrnitvi dostopa v glavnem skliceval na pravico do enake obravnave pred sodiščem in ni niti zatrjeval niti ni uspel izkazati povezave med zahtevanimi informacijami in sodnim postopkom, ki je v teku. Prav tako ni utemeljil razlogov, zakaj bi zahtevani podatki, če bi bili razkriti, škodovali izvedbi postopka, saj je na splošno navedel, »da bi si z razkritjem podatkov lahko otežil zagovor svoje odločitve«. IP se je strinjal, da ima vsaka stranka v sodnem postopku pravico, da zagovarja svoja stališča in odločitve, vendar pa navedena pravica ne omogoča zavrnitve prostega dostopa do podatkov, ki zgolj izkazujejo delo organa oz. jih je organ pridobil v okviru opravljanja svojih javnopravnih nalog, ne glede na to, kakšno »dokazno vrednost« imajo morda v zatrjevanem sodnem postopku. Slednje je stvar sodnega postopka, ki s pravico dostopa do informacij javnega značaja nima nobene zveze. Organ je namreč zavezan k transparentnosti v svojem celotnem delovanju, poleg tega pa ni izkazal utemeljenih razlogov, ki bi omogočali omejitev dostopa do zahtevanih informacij. IP je odločil, da da niso izpolnjeni pogoji, ki morajo biti podani pri obstoju izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, posledično pa citirana izjema ni podana. 

ODLOČBA:

Številka: 090-198/2018/6

Datum: 26. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 5. 9. 2018, media Radia Maksi, izdajatelja Radio Maksi d.o.o., po uredniku Andreju Vodušku, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji o.p., d.o.o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (dalje prosilec), zoper zavrnilni odgovor z dne 29. 8. 2018, brez številke, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1001 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 5. 9. 2018 zoper odgovor z dne 29. 8. 2018, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati naslednje dele dokumentov s številkami: 06141-2/2018/1 z dne 18. 6. 2018, 06141-5/2017/1 z dne 25. 4. 2017, 06141-5/2017/2 z dne 16. 6. 2017, 06141-5/2017/3 z dne 5. 1. 2018, 06141-5/2017/4 z dne 14. 2. 2018 in 06141-5/2017/5 z dne 14. 5. 2018, in sicer: datum, uro in lokacijo preverjanja.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 20. 8. 2018 na organ naslovil novinarsko vprašanje v zvezi z delovanjem oddajnika Ormož 2 izdajatelja Radia Maksi d.o.o. Navedel je, da je AKOS v odgovoru na tožbo družbe Radia Maksi d.o.o., dne 22. 6. 2018 zapisal, da je bilo v okviru več preverjanj delovanja tožnikove ODRF v letih 2017 in 2018 ugotovljeno, da oddajnik Ormož 2 ni deloval. Na podlagi navedenega je prosilec v skladu s 45. členom ZMed zastavil naslednje vprašanje: Kateri so datumi, ure in lokacije, na katerih je bila nameščena merilna oprema, ko so se izvajale meritve, kjer se je preverjalo delovanja ODRF v letih 2017 in 2018? Navedel je, da se mu odgovor posreduje na podan elektronski naslov.

Organ je dne 29. 8. 2018 odgovoril, da ne komentira konkretnega primera, o katerem je sprožen upravni spor.

Prosilec je dne 7. 9. 2018 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je prepričan, da je njegova predmetna pritožba dovoljena, ker izhaja iz dokumenta, s katerim organ razpolaga. Če so meritve bile opravljene, mora o tem obstajati zapis, ki vsebuje vse podatke, o katerih povprašuje prosilec. Obstajati mora bodisi zapisnik ali vsaj uradni zaznamek o opravljenih meritvah bodisi izpisi oziroma dnevniki merilne naprave v e-obliki. Organ je podajo odgovora na vprašanje vsebinsko zavrnil na podlagi 8. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa ni izkazal izpolnjenosti predpostavk za obstoj te izjeme. Poleg tega podatki, ki jih je zahteval prosilec, tudi če so že bili pridobljeni ali izdelani zaradi upravnega postopka, v katerem je bila izdana odločba, ki je predmet preizkusa v upravnem sporu, njihovo razkritje ne more škodovati izvedbi upravnega spora - morda bi škodovalo le možnostim organa za uspeh v tem sodnem postopku, česar pa ZDIJZ ne ščiti z izjemo od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena. Prosilec je navedel, da je namen te izjeme preprečiti škodo, ki bi nastala v smislu neučinkovitosti izvedbe postopka. Škodo za sodni postopek pa bi moral izkazati organ, ki vodi postopek — v konkretnem primeru torej Upravno sodišče RS, organ pa bi moral sodišče pritegniti v postopek in mu dati možnost, da se izjavi. Četudi bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za sodni postopek (česar organ ni utemeljil, Upravno sodišče pa ne izkazalo), prosilec trdi, da je za razkritje podan prevladujoč javni interes. Gre namreč za meritve radijskega signala. V skladu s 1. odst. 24. člena ZEKom-1 je radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Na podlagi 3. odst. 24. člena ZEKom-1 z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije upravlja organ na podlagi javnega pooblastila. Prosilec želi v javnem interesu natančneje in vsebinsko, na primeru, ki ga sam najbolje pozna, ker je bil stranka tega postopka, razjasniti vprašanje, kako organ pri odločanju o dodelitvi frekvence v uporabo upošteva meritve - ali jih dejansko izvaja ali odloča zgolj na podlagi teoretičnih izračunov. Prosilec meni, da gre za pomembno vprašanje, katerega razjasnitev je v posebnem interesu javnosti: ker je radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo, za upravljanje katere je z zakonom podeljeno javno pooblastilo AKOS (pri te ni nepomembno dejstvo, da je v Sloveniji na razpolago le še 10 uporabnih frekvenc). Osnovni namen ZDIJZ in ZMed je v zagotavljanju demokratičnega nadzora javnosti nad delovanjem državnih organov in spodbujanju njihove učinkovitosti in kvalitete njihovega dela - v konkretnem primeru AKOS. Na podlagi vsega navedenega prosilec vztraja, da mu organ posreduje vsebinski odgovor na vprašanje, kateri so datumi, ure in lokacije, na katerih je bila nameščena merilna oprema, ko so se izvajale meritve za oddajnik Ormož 2. Če mu odgovorov ne bo posredoval, naj pritožbo odstopi IP v pristojno reševanje. Prosilec zahteva povrnitev stroškov postopka po priloženem stroškovniku.

Organ je z dopisom z dne 24. 9. 2018, številka: 091-5/2018/2, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ je opozoril, da je pooblastilo dano Radiu Maksi, ne pa odgovornemu uredniku. Ob tem je pojasnil, da je v teku upravni spor v zvezi z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 16. 3. 2018 in je odgovor na vprašanje v neposredni zvezi z reševanjem omenjenega upravnega spora. Organ meni, da je predmetna odločba pravilna ter, da je bilo v odločanje zajeto vse, kar vpliva na izdajo odločbe. Ali je organ ravnal pravilno ali ne, pa bo pravnomočno šele razrešila odločitev Upravnega sodišča. Organ ne želi razkrivati, katere argumente bo uporabil v postopku pred Upravnim sodiščem. Z razkritjem podatkov, ki so sicer del postopka upravnega spora, bi si organ lahko otežil zagovor svoje odločitve, ki je predmet spora, zato organ ne želi razkrivati, na kakšen način bo pred sodiščem zagovarjal svojo odločitev, za katero, kot že omenjeno, stoji na stališču, da je popolnoma pravilna. Glede navedbe prosilca, da bi razkrivanje predmetnih podatkov škodovalo le možnostim tožene stranke za uspeh v upravnem sporu ter, da tega ZDIJZ ne ščiti z izjemo prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ navedel, da je že glede na ustavno ureditev z določbo o poštenem sojenju vsakemu, tudi nosilcem javnih pooblastil, zagotovljena enaka obravnava pred sodišči. Sem sodi tudi zagovor svojih stališč v sodnem postopku. Organ je opozoril še na dejstvo, da je prav prosilec nasprotna stranka, torej tožeča stranka, v predmetnem upravnem sporu. Glede na to dejstvo je malo verjetno, da bi medij v zadevi, v kateri je kot tožnik udeležen, medijsko poročal nevtralno. Veliko večja je možnost, da bi poleg samega postopka pred Upravnim sodiščem začel še javni medijski postopek, v obliki poročanja in komentarjev, v katerem bi zagovarjal svoja stališča v pravdi, ki poteka. Takemu potencialnemu dogajanju se lahko pripiše zloraba določb medijske zakonodaje in določb ZDIJZ, vsekakor pa bi se z vzporednim postopkom lahko izvajal pritisk na neodvisno sodišče, da sodi v korist tožeče stranke. Organ je še dodal, da ima prosilec kot stranka v upravnem sporu, pravico do katerihkoli podatkov, za katere sodišče meni, da so relevantni za odločitev. 0 tem, kateri so ti podatki, pa seveda odloča sodišče, stranke postopka sodišču lahko dajejo le predloge o tem. Glede navedbe prosilca, da bi moralo biti Upravno sodišče pritegnjeno v postopek z možnostjo, da se izjavi, organ meni, da bi bilo takšno predlagano ravnanje agencije sporno. Tretji odstavek 34. člena ZUP določa, da se od sodišča lahko zaprosi pravna pomoč za posamezna dejanja v postopku samo, če zakon tako določa. Vprašanje obstoja ali neobstoja podatkov oziroma dokumentov, ki so zahtevani, je del upravnega spora, ki ga bo razrešilo Upravno sodišče. Posredovanje podatka bi pomenilo del vnaprejšnje opredelitve sodišča o sporu, ki še ni končan. Sporno je, ali se lahko taka opredelitev opredeljuje kot pravna pomoč po tretjem odstavku 34. člena ZUP. Četrti odstavek istega člena ZUP določa, da organ lahko zaprosi sodišče, naj mu pošlje dokumente, ki so potrebni v upravnem postopku. Sodišče mora ugoditi takemu zaprosilu, če se s tem ne ovira sam sodni postopek. Sodišče lahko določi rok, v katerem je treba dokumente vrniti. Zahtevane podatke bo organ sam posredoval sodišču za potrebe reševanja upravnega spora, zato ni nobene potrebe, da se ta podatek oziroma domnevni dokument, s katerim organ že sam razpolaga ali pa ne razpolaga, nazaj zahteva od sodišča, oziroma taka zahteva pomeni lahko le zlorabo tega instituta. Taka zahteva bi najmanj zavlekla sodni postopek in ga s tem ovirala. Glede možnosti, da se Upravno sodišče pritegne v postopek kot stranski udeleženec, je organ navedel, da je Upravno sodišče sicer res zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, vendar bi bilo v predlaganem primeru, ne glede na pravno formulacijo položaja sodišča, gledano vsebinsko, pritegnjeno v postopek, kot se pritegne stranski udeleženec. Stranskega udeleženca, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, kot organ izvršne veje oblasti pozove, da se o zahtevku izjasni, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja pa potem, tudi v zvezi z izjasnitvijo stranskega udeleženca, odloči. Stranski udeleženec, če se z odločitvijo ne strinja, ima na voljo pravna sredstva, ki vodijo tudi k tožbi na Upravno sodišče. Jasno je, da Upravno sodišče te poti nima. Nadalje, vsebinsko katero vprašanje bi se v konkretnem primeru lahko postavilo Upravnemu sodišču glede konkretnega postopka. Edino smiselno vprašanje bi bilo lahko le v zvezi s tem, kako bo to isto sodišče odločilo v sporu, ki ga samo vodi in še ni končan, sem seveda sodi vprašanje o tem, ali zahtevani dokumenti ali podatki obstajajo in če obstajajo ali so pomembni za odločitev v sporu. Tako vprašanje pomeni najmanj podvajanje spora in možnost komentiranja postopka spora v javnosti, še predno je končan, ter s tem lahko tudi poskus vplivanja na sodišče. Druge vrste vprašanj pa so nesmiselna. Organ tudi ugotavlja, da je sam organ izvršilne veje oblasti in šteje za nedopustno, da kot organ te veje nalaga neodvisni veji sodne oblasti, da se izreče v, po mnenju organa, zakonsko in ustavno nedopustni vlogi stranskega udeleženca. Če taka praksa, kot jo prosilec predlaga, že obstaja, je verjetno treba z ustavnopravnega vidika presoje ločitve samostojnih vej oblasti preveriti, bodisi dopustnost take prakse ali pa predpise, ki tako prakso omogočajo. Organ je zavezan dokumente izročati kot informacije javnega značaja, razen če je treba uveljaviti izjeme v skladu z ZDIJZ. Ker je na ta način dostopnih veliko dokumentov organa, iz katerih je razvidno, kaj vse organ upošteva pri odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc, razkrivanje prav tega postopka, ki je še v fazi upravnega spora, ne more prevladovati nad uveljavitvijo izjeme nedokončanega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je še dodal, da je to vprašanje del postopka, ki je predmet upravnega spora in ugoditev zahtevku bi pomenila, da bi se lahko poleg postopka pri pristojnem sodišču, kot že navedeno, odvijala še vzporedna obravnava preko medijev. Organ zagovarja stališče, da mora imeti sodišče zagotovljeno nemoteno delovanje, ne pa, da je med postopkom izpostavljeno morebitnim medijskim komentarjem ali celo pritiskom glede nedokončanih sporov. V tem primeru pa je verjetnost za kaj takega toliko večja, saj je prosilec hkrati tudi stranka v nedokončanem upravnem sporu. Prosilec tudi ni pojasnil, zakaj je prav ta postopek toliko bolj v interesu javnosti, da se z razkritjem tako mudi, da ni treba počakati na rešitev spora pred pristojnim sodiščem. Ko bo spor končan, bodo vsi dokumenti javno dostopni, kot so dokumenti o drugih odločbah.

Pritožba je utemeljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. Glede navedb organa, da pooblaščenec zastopa zgolj medij Radio Maksi d.o.o., ne pa odgovornega urednika, IP poudarja, da informacije za medije lahko zahteva zgolj medij, zato je priloženo pooblastilo ustrezno.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj so predmet presoje informacije v zvezi s postopkom nadzora nad izvajanjem določb ZEKom-1, ki je v pristojnosti organa.

IP ugotavlja, da je organ dne 29. 8. 2018 prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje, z navedbo, da »ne komentira konkretnega primera, o katerem je sprožen upravni spor. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

Glede na navedeno je IP, z dopisom z dne 8. 10. 2018, št. 090-198/2018/2, pozval organ, da pošlje dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilca, v izvorni obliki, brez izločanja, in sicer: Kateri so datumi, ure in lokacije, na katerih je bila nameščena merilna oprema, ko so se izvajale meritve, kjer se je preverjalo delovanje ODRF v letih 2017 in 2018? (v zvezi z navedbo prosilca, da je »AKOS v odgovoru na tožbo družbe Radia Maksi dne 22. 6. 2018 zapisal, da je bilo v okviru več preverjanj delovanje tožnikove ODRF v letih 2017 in 2018 ugotovljeno, da oddajnik Ormož 2 ni deloval«). Ob tem je IP prosil organ, da na morebitnem dokumentu jasno označi, v katerem delu dokumenta izhaja odgovor na zastavljeno vprašanje oz. da posebej navede, ali to predstavlja celoten dokument. IP je zaprosil tudi za številko zadeve, ki poteka pred Upravnim sodiščem RS v zvezi z zahtevano informacijo.

Na poziv IP je organ dne 18. 10. 2018 posredoval dokumente z naslednjimi številkami: 06141-2/2018/1 z dne 18. 6. 2018, 06141-5/2017/1 z dne 25. 4. 2017, 06141-5/2017/2 z dne 16. 6. 2017, 06141-5/2017/3 z dne 5. 1. 2018, 06141-5/2017/4 z dne 14. 2. 2018 in 06141-5/2017/5 z dne 14. 5. 2018. Gre za uradne zaznamke organa. Organ je na dokumentih označil tiste dele, ki predstavljajo odgovor na zastavljeno vprašanje medija, in sicer: datum, uro in lokacijo preverjanja. Organ je sporočil tudi številko zadeve, ki se vodi pred Upravnim sodiščem. Glede na navedeno IP ugotavlja, da odgovor na zastavljeno vprašanje izhaja iz označenih delov na posredovanih dokumentih, kar pomeni, da je pritožba dovoljena. Ob tem IP posebej poudarja, da so predmet presoje IP zgolj navedene informacije: datum, ura in lokacija preverjanja na zgoraj navedenih dokumentih, zato se IP do preostalih delov dokumentov ni opredeljeval, saj niso predmet zahteve oz. pritožbe.

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se pri zavrnitvi odgovora na vprašanja sicer ni izrecno skliceval na izjemo po ZDIJZ, iz vsebine zavrnitve pa izhaja, da gre za izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je organ navedel, da zadeve ne komentira, ker je v zadevi sprožen upravni spor. Z navedeno izjemo lahko organ zavrne zahtevo prosilca, če gre za »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo:

- da je (sodni) postopek še v teku,

- da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

Ob tem IP navaja, da je zaradi načela prostega dostopa treba dostop razlagati široko, a contrario, pa je izjeme potrebno tolmačiti ozko, kar pomeni, da se lahko v konkretnem primeru izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nanaša samo na tiste podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi konkretnega postopka, in ne tudi na tiste podatke, s katerimi organ razpolaga iz drugih razlogov, niso pa del konkretnega sodnega postopka. Drugačna razlaga navedene izjeme je povsem nesprejemljiva, saj bi sicer lahko vsi dokumenti potencialno sodili pod to izjemo in bi načelo prostega dostopa izgubilo svoj smisel.

V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije oz. podatki, s katerimi razpolaga organ v okviru svojih pristojnosti, in sicer v postopku nadzora nad izvajanjem določb petega poglavja ZEKom-1, ko je pooblaščena oseba organa izvajala preverjanja. Torej gre za informacije, ki so nedvomno nastale zaradi potrebe opravljanja javnopravnih nalog organa, kar pomeni, da zahtevane informacije niso bile pridobljene zaradi predmetnega sodnega postopka. Zgolj potencialna ali pa tudi dejanska možnost, da bi se te informacije organa lahko uporabile v sodnem postopku, pa ne more biti razlog, ki bi dopuščal uporabo navedene izjeme, saj bi kot rečeno tako široka razlaga izjeme lahko vodila do tega, da bi bile javnosti nedostopne vse informacije, za katere obstaja možnost, da bodo enkrat v prihodnosti postale del (tudi potencialnega) sodnega postopka, kar pa zagotovo ni bil namen zakonodajalca.

IP nadalje pojasnjuje, da držijo navedbe prosilca, da je citirana izjema namenjena varstvu postopka in njegovi zakoniti izvedbi, o škodi, ki bi lahko nastala postopku, pa je upravičen presojati le organ, ki postopek vodi. IP je z dopisom št. 090-198/2018/4 z dne 22. 10. 2018, na podlagi drugega odstavka 139. člena ZUP, pozval Upravno sodišče RS, ali je predmetni postopek še v teku in ali bi z razkritjem zahtevanih informacij, in sicer: »datumov, ure in lokacije na katerih je bila nameščena merilna oprema, ko so se izvajale meritve, kjer se je preverjalo delovanja ODRF v letih 2017 in 2018«, nastale škodne posledice za vodenje postopka in kakšne bi te bile. Dne 25. 10. 2018 je sodišče odgovorilo, da je predmetni postopek še v teku oziroma še v fazi izmenjave vlog in je sodišče po vsebini še ne obravnava. Sodišče se zato ne more opredeliti niti do vprašanja, katera dejstva ali dokazi bi lahko bili pomembni za odločitev v tej zadevi. Posledično se ne more opredeliti do vprašanja, kaj bi razkritje navedenih podatkov pomenilo za izvedbo samega postopka. Poleg tega pa po stališču sodišča opredelitev do škodnih posledic razkritja podatkov na postopek ni stvar odločanja sodišča v tem upravnem sporu, ko sodišče presoja zakonitost odločbe organa o dodelitvi radijskih frekvenc. Po mnenju sodišča mora stranka, ki se razkritju upira, utemeljiti, zakaj bi razkritje posameznega podatka škodovalo izvedbi postopka, o morebitni škodi, ki bi jo razkritje tega podatka povzročilo izvedbi postopka, pa mora odločiti organ oz. IP.

IP v tej zvezi ugotavlja, da se je organ pri zavrnitvi dostopa v glavnem skliceval na pravico do enake obravnave pred sodiščem in ni niti zatrjeval niti ni uspel izkazati povezave med zahtevanimi informacijami in sodnim postopkom, ki je v teku. Prav tako ni utemeljil razlogov, zakaj bi zahtevani podatki, če bi bili razkriti, škodovali izvedbi postopka, saj je na splošno navedel, »da bi si z razkritjem podatkov lahko otežil zagovor svoje odločitve«. IP se strinja, da ima vsaka stranka v sodnem postopku pravico, da zagovarja svoja stališča in odločitve, vendar pa navedena pravica ne omogoča zavrnitve prostega dostopa do podatkov, ki zgolj izkazujejo delo organa oz. jih je organ pridobil v okviru opravljanja svojih javnopravnih nalog, ne glede na to, kakšno »dokazno vrednost« imajo morda v zatrjevanem sodnem postopku. Slednje je stvar sodnega postopka, ki s pravico dostopa do informacij javnega značaja nima nobene zveze. Organ je namreč zavezan k transparentnosti v svojem celotnem delovanju, poleg tega pa ni izkazal utemeljenih razlogov, ki bi omogočali omejitev dostopa do zahtevanih informacij.

Nadalje se IP ne more strinjati z organom, da bi razkritje teh informacij omogočilo »medijske komentarje ali celo pritisk glede nedokončanih sporov«, kar bi lahko oviralo nemoteno delovanje sodišča. IP poudarja, da sta svoboda informiranja in razvito javno mnenje izredno pomembna tudi za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti, kamor sodi tudi sodstvo. To pomeni, da razprava izven sodišča v obliki javnega mnenja, ne more (predvsem pa ne sme) vplivati na strokovno delo sodnikov in na njihovo neodvisnost in nepristranskost. Zavračanje dostopa do zahtevanih informacij zgolj zato, ker bi to lahko vplivalo na odločitev sodišča, torej ne vzdrži resne pravne presoje, zato z navedbami o morebitnem vplivu medija na sojenje, izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče utemeljevati.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji, ki morajo biti podani pri obstoju izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, posledično pa citirana izjema ni podana.

IP je v nadaljevanju pri odločanju o zadevi po uradni dolžnosti ugotavljal tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena in 5.a členu ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane, prav tako pa jih ni zatrjeval niti organ.  

IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. zavrnilni odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati dele dokumentov, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe.

V skladu s 113. členom ZUP krije stroške upravnega postopka tisti, na čigar zahtevo se je postopek začel. Navedeni člen določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Upoštevaje navedeno je prosilec dolžan sam kriti stroške postopka, zato se njegova zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 Postopek vodila:

 Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                                   

 svetovalka informacijske pooblaščenke                                               

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                       

informacijska pooblaščenka