prosilec - Ministrstvo za zdravje

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do pogodb za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo in pregradnjo UKC DTS. Organ je prosilcu posredoval vse zahtevane pogodbe, pri čemer je v določenih pogodbah prekril osebne podatke. Prosilec se je pritožil, ker je menil, da so konkretni osebni podatki povezani s porabo javnih sredstev in zato niso varovani. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da bi razkritje imen in priimkov v konkretnih dokumentih preseglo pojem porabe javnih sredstev z vidika organa in dometa ZDIJZ, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-197/2018/4

Datum: 22. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi …, ki ga zastopa Odvetniška družba …, (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 18. 9. 2018, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-40/2016/5 z dne 4. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 9. 2018 zoper odločbo Ministrstva za zdravje, št. 090-40/2016/5 z dne 4. 9. 2018, se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 10. 8. 2018, v kateri je zaprosil za posredovanje pogodb za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo in pregradnjo UKC DTS. V dopisu z dne 16. 8. 2018 je svojo zahtevo dopolnil in navedel, da v zvezi s tem zahteva zlasti pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo in pregradnjo UKC DTS, vse pogodbe, ki jih je za prenovo in pregradnjo UKC DTS podpisalo ministrstvo za zdravje z družbo API ARHITEKTI d.o.o. ter vse pogodbe, ki jih je za prenovo in pregradnjo UKC DTS podpisalo ministrstvo za zdravje z arhitektom g. Urošem Birso, zakonitim zastopnikom družbe API ARHITEKTI d.o.o. Zahtevano dokumentacijo je želel prejeti v elektronski obliki.

Organ je z odločbo, št. 090-40/2016/5 z dne 4. 9. 2018, zahtevo prosilca delno zavrnil zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Organ je ugotovil, da v zvezi z zahtevano dokumentacijo razpolaga z naslednjimi pogodbami, ki jih je sklenil z družbo API ARHITEKTI d.o.o.: Pogodbo o projektiranju, št. C2711-09Y000315 z dne 11. 6. 2018 (s tremi dodatki); Pogodbo, št. C2711-10-356439, o izvedbi dopolnitev PZI dokumentacije za izvedbo 1. faze investicije gradnje prizidka, rekonstrukcije in prenove objekta DTS UKC v Ljubljani z dne 18. 10. 2018 (z dvema dodatkoma); Pogodbo, št. C2711-14-356412, za izdelavo dopolnitve projektne dokumentacije PZI (projektov za izvedbo) prve faze izvedbe investicijskega projekta UKC Ljubljana DTS sever, za potrebe 24-urnega urgentnega laboratorija z dne 17. 6. 2014; Pogodbo, št. C2711-15-356453 za izvedbo storitev projektantskega nadzora pri gradnji DTS po pogodbi s Kolektor Koling d.o.o. št. C2711-14-356415 za mesece oktober, november in december 2015 z dne 28. 10. 2015; Pogodbo, št. C2711-15-356465 o izvajanju storitev projektantskega nadzora pri gradnji DTS SEVER + PT 2. faza po pogodbi s Kolektor Koling d.o.o. št. C2711-14-356415 z dne 21. 1. 2016 (z enim dodatkom); Pogodbo, št. C2711-16-356414 o izvajanju storitev projektantskih začasnih rešitev in prilagoditev PZI za gradnjo UKC LJ DTS 2. faza z dne 13. 6. 2016 (z enim dodatkom); Pogodbo, št. C2711-17-356449 o izvedbi novelacije projektne naloge in izdelavi ostale projektne dokumentacije, UKCL DTS sever - objekt Združeni laboratoriji z dne 22. 8. 2017 (z enim dodatkom); Pogodbo, št. C2711-17-356450 o izvedbi izvlečkov PZI dokumentacije z novelacijo za UKCL DTS sever - objekt Urgentni kirurški blok z dne 22. 8. 2017 (s tremi dodatki) ter Pogodbo, št. C2711-17-087508 o izdelavi dokumentacije za dokončanje prizidka DTS, zgrajenega do 4. gradbene faze (1.-3. nadstropje) z dne 8. 5. 2018. Organ je ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato je v posameznih pogodbah (št. C2711-09Y000315, št. C2711-10-356439, št. C2711-15-356465, št. C2711-16-356414, št. C2711-17-356449, št. C2711-17-356450 ter št. C2711-17-087508) prekril imena in priimke odgovornih vodij nadzora, pooblaščenega vodje nadzora, odgovornega projektanta GOI del, odgovornih projektantov strojnih inštalacij, odgovornih projektantov za elektro inštalacije, odgovornega projektanta arhitekture, strokovnjaka za izdelavo BIM modela in GOI popisov del ter odgovornih projektantov posameznih strok.

Prosilec se je 18. 9. 2018 zoper odločbo organa, št. 090-40/2016/5 z dne 4. 9. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil zaradi zmotnega uveljavljanja izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije namreč dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno je tudi stališče IP npr. v zadevah, št. 090-29/2018, št. 090-136/2018. Prosilec je menil, da bi moral organ pri odločanju upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in mu posredovati zahtevane pogodbe, vključno z osebnimi podatki, saj je organ javni zavod, ki izvaja javno službo in se pretežno financira iz javnih sredstev. ZDIJZ namreč določa, da so informacije o porabi javnih sredstev javne. V konkretnem primeru tudi ne more priti do tehtanja javnega interesa, saj je že sam zakon določil, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov. Prav zaradi doseganja tega namena morajo posamezniki trpeti določene posege v svojo informacijsko zasebnost. Takšno stališče je vzpostavila tudi praksa upravnih sodišč, npr. sodba I U 1551/2011. Vsakdo, ki sklepa pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti in da ima vsak pravico vedeti, kako javnopravni subjekt razpolaga z javnimi sredstvi. Prosilec je navedel, da sodna praksa pojem porabe javnih sredstev razlaga širše, in sicer poraba pomeni vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo in ne zgolj odlivi z računa neke javne inštitucije (tako sodba in sklep UPRS, št. I U 865/2015). Prosilec je zagovarjal dejstvo, da so tudi odgovorni vodje projekta in odgovorni projektanti, katerih imena in priimki so v zahtevanih pogodbah prekriti, prejeli plačilo iz javnih sredstev, zato so neposredno povezani s porabo javnih sredstev. Tehtanja javnega interesa za razkritje teh osebnih podatkov zato sploh ni treba izvesti. Prosilec je zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-40/2018/7 z dne 20. 9. 2018, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Po pozivu IP, št. 090-197/2018/2 z dne 26. 9. 2018, je organ posredoval vso dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec z dne 10. 8. 2018 (in dopolnil 16. 8. 2018).

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in pri dostopu do zahtevanih dokumentov prosilcu delno zavrnil dostop zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)^[1]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP je ugotovil, da del dokumentacije vsebuje osebne podatke posameznikov, kot je navedel organ že v izpodbijani odločbi. Tako so predmet presoje IP prekriti deli sledečih dokumentov:

• pogodba, št. C2711-09Y000315, ime in priimek odgovornega vodje nadzora;
• pogodba, št. C2711-10-356439, ime in priimek pooblaščenega vodje nadzora;
• pogodba, št. C2711-15-356465, imena in priimki odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta GOI del, odgovornega projektanta strojnih inštalacij in odgovornega projektanta za elektroinštalacije;
• pogodba, št. C2711-16-356414, imena in priimki odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta arhitekture, odgovornega projektanta strojnih inštalacij, odgovornega projektanta za elektroinštalacije, strokovnjaka za izdelavo BIM modela in GOI popisov del;
• pogodba, št. C2711-17-356449, imena in priimki odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta arhitekture, odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za gradbene konstrukcije, odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za strojno projektiranje in opremo ter odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za elektro projektiranje in opremo;
• pogodba, št. C2711-17-356450, imena in priimki odgovornega vodje projekta, odgovornega projektanta arhitekture, odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za gradbene konstrukcije, odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za strojno projektiranje in opremo ter odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za elektro projektiranje in opremo;
• pogodba, št. C2711-17-087508, imena in priimki odgovornega projektanta, odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za gradbene konstrukcije, odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za strojno projektiranje in opremo ter odgovornega projektanta posameznih strok, in sicer za elektro projektiranje in opremo.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Prosilec je v pritožbi navedel, da so tudi odgovorni vodje projekta in odgovorni projektanti prejeli plačilo iz javnih sredstev, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali osebni podatki v zahtevanih dokumentih, ki jih je organ prekril, pomenijo podatke o porabi javnih sredstev.

ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, vendar je treba porabo javnih sredstev razlagati v kontekstu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju odprtosti in preglednosti delovanja javnega sektorja in njegovega razpolaganja z javnimi sredstvi in v javnem interesu. V konkretni zadevi je prejemnik javnih sredstev izvajalec del (API ARHITEKTI d.o.o.), ki je sklenil pogodbo z naročnikom del (Ministrstvom za zdravje) in uporabnikom (Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana), in ne posamezna fizična oseba, ki mora pri pogodbeno dogovorjenih delih sodelovati zaradi zahtev področne zakonodaje, ki je bila v veljavi v času sklenitve zahtevanih pogodb (tako npr. Zakon o graditvi objektov[2], Tretji del: Graditev objekta, 35. člen in dalje). Ime izvajalca del (pravne osebe in njenega zakonitega zastopnika), ki je prejel javna sredstva, je seveda javno, kar pa ne velja za imena in priimke oseb, ki so zaposlene pri izvajalcu del ali na drugi pravni podlagi opravljajo delo pri njemu. Nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in komu je organ namenil javna sredstva, je v konkretnem primeru izpolnjena s tem, ko so prosilcu dostopni vsi podatki o vseh strankah sklenjenih pogodb. Prosilec se preko teh podatkov lahko seznani s tem, kdo je prejemnik javnih sredstev ter o namenu in načinu pridobitve, s čimer lahko izvaja nadzor nad učinkovito javno porabo sredstev, pri tem pa ne potrebuje še drugih osebnih podatkov posameznikov. Z namenom, da bi se izdelovala kvalitetna projektna dokumentacija, ki bi bila skladna z veljavnimi predpisi in lokacijskimi pogoji, kot izhajajo iz prostorskih aktov oziroma zato, da se po tem, ko bi bilo gradbeno dovoljenje že izdano, gradnja ne bi izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, Zakon o graditvi objektov določa pogoje, pod katerimi lahko na trgu projektantskih, gradbenih in drugih z graditvijo objektov povezanih storitev nastopajo posamezni udeleženci pri graditvi, to je projektant, izvajalec, revident in nadzornik. V tej funkciji so določeni posamezniki v zahtevanih pogodbah tudi navedeni. Razkritje njihovih imen in priimkov v konkretnih dokumentih bi, kljub določbam Zakona o graditvi objektov, da lahko določene storitve (npr. pri projektni dokumentaciji, pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja, arhitekta, krajinskega arhitekta oz. prostorskega načrtovalca (prvi odstavek 129. člena), preseglo pojem porabe javnih sredstev z vidika organa in dometa ZDIJZ. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, zato izjema od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilec, ni podana. Neutemeljeno je tudi sklicevanje prosilca na določene primere iz prakse IP, kot tudi iz sodne prakse, ki jih je navedel. S tem v zvezi mora IP najprej pojasniti, da se vsaka odločba IP, kot tudi sodba sodišča, nanaša na okoliščine vsakega konkretnega primera. Ti primeri pa se med seboj lahko razlikujejo, kar je odvisno od konkretne življenjske situacije. Iz odločbe IP, št. 090-136/2018, ne izhaja, da so bili razkriti tudi drugi osebni podatki, ki s porabo javni sredstev ne bi bili povezani neposredno (razkriti osebni podatki se namreč nanašajo zgolj na sklenitelja podjemne pogodbe).

Ker je IP v zvezi s prekritimi deli zahtevanih dokumentov ugotovil obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v konkretnem primeru izvedel še t.i. test javnega interesa. IP je pritrdil stališču organa v izpodbijani odločbi, da pravica javnosti vedeti ne prevlada nad pravico varstva osebnih podatkov oz. da v danem primeru ne obstaja upravičen javni interes. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

IP je zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih informacij v delih, kjer je ugotovljen obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, ni podan. Javnemu interesu, da se prosilec seznani s porabo javnih sredstev pri sklenjenih pogodbah, je zadoščeno že s tem, da je organ razkril vse zahtevane pogodbe, s kom jih je sklenil (kdo je torej izvajalec) in višino zneskov, medtem ko ZDIJZ ni namenjen zadovoljevanju parcialnega zasebnega interesa. Javnega interesa na razkritju konkretnih oseb, sodelujočih pri projektih, za izvedbo katerih je odgovoren izvajalec, IP ni zaznal. Glede na navedeno je odločitev organa v izpodbijani odločbi pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena. Zato je IP pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.

Prosilec je v pritožbi zoper odločbo organa, št. 090-40/2016/5 z dne 4. 9. 2018, zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Gre za stroške upravne takse, materialne stroške ter za pravno zastopanje po odvetniški tarifi, ki nedvomno predstavljajo stroške upravnega postopka iz prvega odstavka 113. člena ZUP. V konkretnem primeru ni sporno, da se je postopek začel na zahtevo prosilca, saj se postopek za dostop do informacij javnega značaja skladno z 12. členom ZDIJZ lahko začne zgolj in samo na zahtevo prosilca. Po prvem odstavku 118. člena ZUP organ v odločbi odloči o stroških postopka, kdo jih trpi, koliko znašajo, ter komu in v katerem roku jih je treba plačati. Prvi odstavek 113. člena ZUP določa, da gredo stroški postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Stroški postopka so tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu, ipd.). Pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje (konkretno IP). Drugi odstavek 118. člena ZUP, ki ureja položaj, ko upravni organ odloča o stroških, ki so nastali v postopku s pravnimi sredstvi, namreč za odločanje o stroških ne določa drugačnih pravil, kot pri takem odločanju veljajo na prvi stopnji. Glede na 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš; v nadaljnjem besedilu ZUT) so dokumenti in dejanja v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo oproščeni plačila upravnih taks, zato ti stroški prosilcu sploh niso nastali. Zahtevi prosilca za povračilo stroškov (pravno zastopanje, materialne stroške in upravne takse) torej ni mogoče ugoditi, o čemer je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena ZUT oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).

[2] Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US.