Droga Kolinska, živilska industrija, d.d. - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
+ -Številka: 090-196/2018
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval zapisnike sestankov, na katerih so bile udeležene konkretne osebe oz. družbe, ki ju navedeni osebi zastopata. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. Prosilec se je na odločbo organa pritožil in navedel, da mu je kršena pravica dostopa do informacij javnega značaja, saj organ skladno z Uredbo o upravnem poslovanju sestankov ni zavedel v pisno obliko in jih evidentiral v svojem dokumentarnem sistemu. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj ni pristojen, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, je IP ugotovil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
ODLOČBA:
Številka: 090-196/2018/2
Datum: 11. 10. 2018
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Droga Kolinska d. d., Kolinska ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 14. 9. 2018, zoper odločitev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-24/2018-7 z dne 29. 8. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 14. 9. 2018 zoper odločitev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-24/2018-7 z dne 29. 8. 2018, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 10. 8. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za dostop do:
- kopij zapisnikov vseh sestankov v obdobju od 11. 8. 2014 do dneva vložitve zahteve (10. 8. 2018), na katerih sta bili prisotni dve konkretno imenovani osebi oz. družbi, ki ju navedeni osebi zastopata,
- kopij katerihkoli dokumentov v obdobju od 11. 8. 2014 do dneva vložitve zahteve, iz katerih je razvidno, da sta bili navedeni osebi prisotni na sestankih pri organu.
Prosilec je navedel, da želi zahtevane informacije v obliki datoteke po elektronski pošti.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-24/2018-7 z dne 29. 8. 2018. V obrazložitvi je organ navedel, da je z zahtevo seznanil vse svoje notranje organizacijske enote in jih pozval, da v določenem roku sporočijo, če z navedenimi dokumenti razpolagajo. Poizvedba je bila neuspešna, saj obsoja zahtevanih dokumentov notranje organizacijske enote niso sporočile. Zaradi zagotovitve verodostojne informacije, je organ opravil preverbo v svojem dokumentarnem sistemu, ki ga vodi glavna pisarna in ugotovil, da dokumenti, kot jih je zahtevala prosilka, v sistemu niso zavedeni. Skladno z ugotovitvijo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilke v celoti zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 14. 9. 2018 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je bila obveščena, da sta omenjeni osebi sodelovali pri pripravi mnenja za Vlado RS na temo Kraškega terana in vode Donat. S tem namenom je prosilka od organa zahtevala tudi kopije zapisnikov vseh sestankov oz. kopije katerihkoli dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno, da sta bili omenjeni osebi prisotni na sestankih v navedenem obdobju. Prosilka je navedla, da 32. člen Uredbe o upravnem poslovanju določa, da se delo organov dokumentira z ustreznim zapisom, da je kasneje mogoče pregledovati, preverjati pravilnost dela, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovanja dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Delo v organu mora biti organizirano tako, da se vsako dokumentirano gradivo nemudoma evidentira. Prosilka je mnenja, da ji je bila z zavrnilno odločbo kršena pravica dostopa do informacij javnega značaja, hkrati pa organ krši določbe Uredbe o upravnem poslovanju.
Organ je pritožbo prosilke štel kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, zato jo je posredoval v reševanje IP z dopisom št. 090-24/2018-12 z dne 19. 9. 2018. Organ je ob odstopu pojasnil, da je glede na pritožbeno navedbo, da sta osebi sodelovali pri pripravi mnenja za Vlado RS na temo Kraškega terana in vode Donat (česar prosilka v zahtevi predhodno ni navedla), opravil dodatne poizvedbe glede obstoja takšnih dokumentov, vendar predmetnih dokumentov ni bilo najdenih. Uradna oseba je glede na odziv Direktorata za notranji trg o tem, da bi se listine v zvezi z zahtevo lahko nahajale na Uradu RS za intelektualno lastnino ali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prosilki predlagala, da se obrne tudi na navedena dva organa.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahtevala prosilka. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Organ je pritožbeni zadevi tudi priložil vsa dokazila (sporočila), s katerimi je pri organizacijskih enotah organa preveril obstoj dokumenta, prav tako je organ poizvedbo ponovno opravil po prejeti pritožbi, v kateri je prosilka navedla še dodatna, organu prej nepoznana dejstva. Iz navedenega izhaja, da organ ni zahteve zavrnil zgolj pavšalno, brez opravljenega pregleda dokumentacije. Prosilki je tudi dodatno pojasnil, katera organa bi morda lahko z zahtevanimi dokumenti razpolagala, kar še dodatno kaže na pripravljenost organa sodelovati s prosilko. Prosilka prav tako v odločbi ni nikjer navedla razlogov, zaradi katerih bi organ moral razpolagati z zahtevano dokumentacijo, temveč se je pritožila predvsem glede nespoštovanja organa, da svoje delo ustrezno dokumentira z zapisi, ki jih tudi evidentira v svoji dokumentaciji.
Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument, saj bi to bili po stališču prosilca, tudi sicer dolžni storiti po Uredbi o upravnem poslovanju. Glede na to, da zahtevani dokument pri organu ne obstoji, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Prav tako se ni podrobneje opredeljeval do očitkov prosilca glede kršitev Uredbe o upravnem poslovanju, saj je za nadzor nad navedeno Uredbo pristojen Inšpektorat za javni sektor in ne IP.
Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka