Časnik Večer d.o.o - Ministrstvo za notranje zadeve

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba medija po devetem odstavku 45. člena Zmed ni dovoljena, ker odgovori na vprašanja, ki jih je postavil medij, ne izhajajo iz dokumenta, s katerim organ razpolaga. Posledično je IP pritožbo medija zavrgel.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-175/2018/3

Datum: 17. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke …, Časopis Večer, Bleiweisova cesta 30, Ljubljana,(v nadaljevanju prosilka), z dne 3. 8. 2018, zoper odgovore, Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), z dne 24. 7., 27. 7. in 31. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednji

S K L E P

1. Pritožba prosilke z dne 3. 8. 2016 se zavrže.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 11. 7. 2018 na organ naslovila zahtevo po 45. členu ZMed z več vprašanji v zvezi z nezakonitimi prisilnimi vračanji beguncev in migrantov na slovensko-hrvaški meji, med drugim tudi:

- koliko plačilnih nalogov zaradi ilegalnih prehodov meje je organ izdal na meji s Hrvaško maja 2017, junija 2017 ter koliko maja in junija 2018;

- koliko od teh plačilnih nalogov je ostalo neplačanih;

- koliko je skupni mesečni znesek, ki ga je organ prejel od kršiteljev, ki so plačali zgoraj omenjene plačilne naloge zaradi ilegalnih prečkanj meje v maju 2017 in juniju 2017, ter maju in juniju 2018?

Organ ji je v elektronski korespondenci 24. 7. 2018, odgovoril na večino od vprašanj, v zvezi s tremi vprašanji, naštetimi v prvem odstavku te obrazložitve, pa je navajal, da podatek ni na voljo.

Dne 27. 7. 2018 je prosilka organu poslala ponoven poziv, ali je mogoče dobiti odgovore na navedena tri vprašanja, glede na to da je iz letnega poročila za leto 2016 razvidno, da organ vodi evidence o plačilnih nalogih, glede na različne zakonske podlage, med drugim glede plačilnih nalogov izdanih na podlagi prvega odstavka 145. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2).

Organ je prosilki istega dne odgovoril, in za mesec maj in junij 2017 ter za mesec maj in junij 2018 navajal število ilegalnih prehodov, ki so jih obravnavali. Dalje je za vse navedene mesece podal podatke o številu obravnavanih prekrškov glede ilegalnih prehodov. Ob tem je organ navajal, da točnega števila plačilnih nalogov za ta prekršek nima in podal še podatek, kolikim osebam je bilo za ilegalni prehod izrečeno opozorilo.

Prosilka je nato istega dne na organ naslovila vprašanje, kolikšen je skupni znesek plačanih plačilnih nalogov, ki jih je zabeležila policija v maju 2018 in juniju 2018 z naslova prekrškov ilegalnega prehoda meje. Na kar ji je organ v elektorskem sporočilu z istega dne odgovoril, da teh podatkov nima.

Prosilka je nato 31. 7. 2018 na organ ponovno naslovila vprašanje in prosila, naj ji organ glede na finančno-proračunske zaveze ter korupcijska tveganja, posreduje podatke o skupnem znesku prejemkov policije iz naslova plačanih plačilnih nalogov, ki jih je izdal ločeno v maju 2018 in juniju 2018 z naslova prekrškov ilegalnega prehoda meje.

Na kar ji je organ v odgovoru z istega dne pojasnil, da evidenc ne vodi na način, da bi ji lahko z izpisom posredovali želene podatke.

IP je nato 3. 8. 2018 prejel pritožbo prosilke zoper zavrnili odgovor organa, v kateri je navajala, da ji organ na njena vprašanja, ki mu jih je poslala 11. 7. 2018, ni odgovoril v celoti. Sprva je trdil, da podatek na prva tri vprašanja, vezana na izdane in plačane plačilne naloge zaradi prekrška nezakonitega prehoda meje v maju in juniju 2018, ni na voljo, kasneje pa se je ta podatek, združen s številom obdolžilnih predlogov našel, zato je 31. 7. 2018 na organ ponovno naslovila vprašanje v zvezi s številom izdanih in plačanih nalogov v maju in juniju 2018. Navaja, da iz poročil o delu organa in dosedanjih odgovorov izhaja, da vodi evidenco o izdanih plačilnih nalogih tako na zakonski podlagi, na osnovi katere so izdani, kot posebej v primerih nezakonitih prehodov meje. Ker gre za represivni organ, ki lahko od posameznikov na samem kraju dogodka pobere denar v polovični višini kazni, je na podlagi načela demokratičnega nadzora nad delom represivnih organov in nadzora nad stekanjem denarja v javni proračun nevzdržno in neodgovorno, če policija ne bi imela podatkov o tem, koliko plačilnih nalog od vseh izdanih, je bilo plačanih. Ta podatek je prav tako pomemben, da se prepreči nevarnost korupcijskih tveganj pri delu policije. Predvsem pa je podatek v javnem interesu, saj gre za vsoto denarja, ki je bila zelo mogoče pridobljena kot posledica protipravnega ravnanja slovenske policije glede na opozorila in ugotovitve tako slovenskih kot mednarodnih organizacij za človekove pravice.

Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta z dopisom št. 092-61/2018/2 z dne 6. 8. 2018, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe skladno s prvim odstavkom 240. člena ZUP in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pri tem je IP organu pojasnil, da je, glede na osmi odstavek 45. člena ZMed, pritožba dovoljena le, če zavrnili ali delno zavrnili odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta.

Organ je pritožbo prosilke z dopisom, št. 092-1074/2018 z dne 10. 8. 2017, poslal v odločanje IP in v spremnem dopisu navajal, da svoje odločitve o zahtevi do informacij po ZMed ne bo spremenil. Pojasnil je, da bi moral izdelati poseben algoritem (programiranje), če bi želel posredovati želene podatke, saj ti niso dostopni na enostaven način, zgolj z nekaj kliki. Na podlagi podatkov iz letnih poročil ni mogoče sklepati, ali so podatki organu enostavno dostopni ali ne. Preglednica Kršitve Zakona o tujcih, Zakona o nadzoru državne meje ter kršitve drugih predpisov s tega področja in postopki policije po Zakonu o prekrških, na katero se v pritožbi sklicuje novinarka, je v Letnem poročilu o delu policije za leto 2017 objavljena na strani 106. Letno poročilo je dostopno na spletni strani policije, ki jo organ navaja v dopisu. Te preglednice pa ni možno nadalje razčlenjevati po posameznih poglavjih ali členih oziroma kakorkoli drugače. Algoritem za preglednico se za vse enote policije zažene le ob pripravi polletnih in letnih poročil. Podatki so objavljeni v posebni aplikaciji na intranetu Policije: Aplikacije in pripomočki - Statistika - Dinamična poročila (novi STAI) - Letna poročila oziroma Aplikacije in pripomočki -Statistika - Dinamična poročila (novi STAI) - Polletna poročila. Na koncu še navaja, da iz korespondence s prosilko izhaja, da so ji predhodno v čim krajšem času posredovali vse podatke, ki so bili razpoložljivi, saj se zavedajo pomena transparentnega dela organa in obveznosti po ZMed.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP dne 13. 9. 2018 v prostorih organa opravil ogled in camera.

Pritožba ni dovoljena.

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je organ skladno z določbo 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije opravlja naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev, in tako na podlagi prvega odstavka 145. člena ZTuj-2 kaznuje z globo za prekršek tujce, če nedovoljeno vstopijo v Republiko Slovenijo, v okviru tega pa izdaja tudi plačilne naloge (4. in 57. člen Zakona o prekrških).   

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilka je zahtevala informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, zato se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je organ z elektronskimi sporočili z dne 24. 7., 27. 7. in 31. 7. 2018 prosilki zavrnil odgovor na tri predmetna vprašanja, ki se nanašajo na število izdanih in plačanih plačilnih nalogov, ki jih je organ izdal na podlagi prvega odstavka ZTuj-2 v mesecu maju in juniju 2017 in 2018. V elektronski pošti z dne 24. 7. 2018 je na prvo vprašanje organ odgovoril, da na podlagi Zakona o prekrških za prekršek in ZTuj-2 obravnava vsakega tujca, ki nedovoljeno prestopi državno mejo. Izjema so tujci, ki takoj po nedovoljenem prestopu podajo namero za podajo vloge za mednarodno zaščito. Postopke vodijo krajevno pristojne policijske enote, konkretne številke niso na voljo. Tudi glede drugega in tretjega vprašanja je navajal, da podatek ni na voljo. Nato je na ponoven poziv prosilke v odgovoru z dne 27. 7. 2018 navajal konkretne številke, koliko ilegalnih prehodov so obravnavali, koliko od teh je bilo obravnavanih kot dogodek; pri čemer je pojasnil, da se ilegalni prehod obravnava kot dogodek, če gre za otroka ali če tujec izrazi namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Dalje je za vse navedene mesece podal podatke o številu obravnavanih prekrškov glede ilegalnih prehodov. Sem spadajo izdani plačilni nalogi in morebitni obdolžili predlogi, če gre za prekršek mladoletnika in mladoletnik ne izrazi namere podaje prošnje za mednarodno zaščito. Ob tem je organ navajal, da točnega števila plačilnih nalogov za ta prekršek nima in podal še podatek, kolikim osebam je bilo za ilegalni prehod izrečeno opozorilo. V še enem elektronskem sporočilu z istega dne pa je še navajal, da nima podatkov, kolikšen je skupni znesek plačanih plačilnih nalogov, ki jih je zabeležila policija v maju 2018 in juniju 2018 z naslova prekrškov ilegalnega prehoda meje. V odgovoru z dne 31. 7. 2018 pa je navajal, da evidenc ne vodi na način, da bi prosilki lahko z izpisom posredoval podatke o skupnem znesku prejemkov policije iz naslova plačanih plačilnih nalog, ki jih je izdala policija ločeno v maju 2018 in juniju 2018 z naslova prekrškov ilegalnega prehoda meje. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed, je IP štel omenjene odgovore kot zavrnilno odločbo.

Glede na izjave v navedenih zavrnilnih odgovorih in glede na navedbe organa v dopisu, št. 092-1074/2018 z dne 10. 8. 2017, je IP z namenom razjasnitve dejanskega stanja, ali odgovori na predmetna tri vprašanja izhajajo iz posredovanih dokumentov, dne 13. 9. 2018 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je pojasnil, da nima zadržkov, da bi prosilki zahtevane informacije posredoval, če bi z njimi razpolagal. Navajal je, da so konkretni prosilki posredovali številne druge informacije, za katere je predhodno zaprosila, kar izhaja tudi iz spisovne dokumentacije. Organ tudi sicer objavlja statistične podatke o migracijah na svoji spletni strani, mesečna poročila, polletna poročila in odgovarja na individualne zahteve prosilcev v zvezi s tem. Konkretnih podatkov, ki jih zahteva prosilka, pa organ nima v obliki statistike, kot jo zahteva prosilka, to je, da jih je mogoče brez dodatne obdelave priklicati iz sistema (mesečna poročila). Ob tem je organ pojasnil, da se polletna in letna poročila pripravljajo v mesecu juniju oz. januarju in februarju, in sicer na način, da so pripravljene posebne poizvedbe, ki zajemajo ta poročila, pri čemer organ obdela tiste podatke, ki jih potrebuje za svoje nadaljnje delo in ki so se skozi leta pokazali kot najbolj zanimivi za javnosti. Algoritem za pripravo teh poročil generira podatke le dvakrat letno (in ti podatki so objavljeni na spletni strani policije). Podatka o tem, koliko izdanih plačilnih nalogov je bilo plačanih, organ nima, saj statistike ne vodi na ta način. Podatki bi sicer bili dostopni individualno, torej organ v bazah ima podatek o tem, ali je bil posamični plačilni nalog plačan ali ne, nima pa organ pripravljenih statističnih podatkov po mesecih za zneske plačil. Teh podatkov organ nikoli ni pripravljal, ker jih ni dolžan in ni bilo za to niti potrebe.

Glede na sklicevanje organa na podatke v polletnih in letnih poročili, je IP vpogledal tudi v letno poročilo organa za leto 2017[1] in v polletno poročilo za leto 2018[2] ter ugotovil, da organ v njih navaja podatke o skupnem letnem oziroma polletnem številu vseh plačilnih nalogov, ki jih na podlagi ZTuj-2 izda organ, podatka po posameznih mesecih in podatka o številu plačanih plačilnih nalogov pa ne.

IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da bi v primeru, da bi zadostil odgovorom prosilke moral »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organ kot zavezanec po ZDIJZ v povezavi s petim odstavkom 45. člena ZMed, ni dolžan. Postopek po ZDIJZ oziroma po ZMed ni namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Organi namreč niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci (konkretno prosilka, ki je zahtevala podatek o številu izdanih in plačanih plačilnih nalog izdanih zaradi ilegalnih prehodov meje za točno določene mesece), iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. Prav tako niso dolžni spreminjati poizvedb, ki jih imajo vnaprej pripravljene za zajem in obdelavo konkretnih podatkov. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da bi prosilki zahtevane odgovore posredoval, če bi s podatki razpolagal. Organ je namreč svojo namero po transparentnost delovanja poudaril že v odstopnem dopisu z dne 10. 8. 2017, ter tudi pri ogledu in camera, poleg tega pa je prosilki, na ostala vprašanja in zahteve po dokumentih, ki jih je naslovila na organ 11. 7. 2018, in so se nanašala na informacije o nezakonitih prehodih meje, tudi odgovoril oziroma ji jih je posredoval. Poleg tega pa organ na svoji spletni strani[3] objavlja podatke o migracijah, mesečna poročila, polletna poročila in odgovarja na individualne zahteve prosilcev.

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahtevala prosilka oziroma, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ zavezanec razpolaga. IP ponovno poudarja, da je, upoštevaje deveti odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga organ zavezanec. Na tej podlagi je IP v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke kot nedovoljeno zavrgel.

Ob tem IP še pojasnjuje, da na drugačno odločitev tudi ne morejo vplivati razlogi in nameni, zaradi katerih je prosilka želela priti do zahtevanih informacij, saj ti nikakor ne morejo prevladati nad postulati odločanja v postopkih dostopa do informacij (javnega značaja).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                            

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,                                                             

svetovalka IP                                                                                             

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Dostopno na spletni strani organa, https://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2017.pdf

[2] Dostopno na spletni strani organa, https://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/PorociloZaPrvoPolletje2018.pdf

[3] https://www.policija.si/index.php/component/content/article/190-mejne-zadeve-in-tujci/79439-aktivnosti-policije-v-zvezi-z-aktualnimi-migracijskimi-tokovi