prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

IP se je v pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali zahteva prosilca ustreza standardu razumljivosti ali določnosti, saj je bilo ugotovljeno, da je organ prosilca pravilno pozval na dopolnitev v smislu 18. člena ZDIJZ, prosilec pa dopolnitve vloge organu v postavljenem roku ni posredoval. IP je pritožbo prosilca zoper sklep Ministrstva za pravosodje, s katerim je to odločilo, da je zahteva prosilca nepopolna in da jo je posledično treba zavreči, zavrnil. Tudi po oceni IP iz zahteve in pritožbe prosilca namreč ni mogoče razbrati, kaj je osrednji vsebinski zahtevek v smislu zahtevanih dokumentov na način, da bi te dokumente organ lahko identificiral in zahtevo obravnaval.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-195/2018/2

Datum: 21. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………(v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 9. 2018, zoper sklep Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, št. 090-34/2018/3 z dne 7. 9. 2018 (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 10. 8. 2018 naslovil zaprosilo, v katerem je navedel, da »prosi za informacijo o desetdnevni agresiji JLA na Republiko Slovenijo in kasneje čas do odhoda zadnjega JLA vojaka iz RS. Kaj pravilno pravno vodite to dobo«. Navaja, da »Informacije rabi za ureditev statusa pravilnega pravnega v tem času.« Ob tem je prosilec kot pravno podlago navedel ZDIJZ in citiral 4. člen ZDIJZ.

Organ je prosilca, s pozivom št. 090-34/2018/2 z dne 14. 8. 2018, pozval k dopolnitvi zahteve. Pojasnil mu je, kaj mora vsebovati zahteva po ZDIJZ in ga izrecno podučil, da mora zahtevo dopolniti na način, da bo iz nje razvidno, s katero dokumentacijo se želi prosilec seznaniti in na kakšen način se želi z njo seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Ob tem je organ prosilca opozoril, da če zahteve v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnil, jo bo organ s sklepom zavrgel.

Organ je dne 7. 9. 2018 izdal sklep št. 090-34/2018/3, s katerim je zahtevo prosilca zavrgel. V obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je bila zahteva prosilca ob vložitvi nepopolna ter je organ posledično ni mogel obravnavati. Prosilca je organ pozval k dopolnitvi, ta poziv pa mu je bil vročen dne 16. 8. 2018, kar je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu organa. Ker prosilec kljub pozivu k odpravi pomanjkljivosti zahteve do navedenega roka ni dopolnil, jo je organ s sklepom zavrgel.

Zoper sklep organa št. 090-34/2018/3 z dne 7. 9. 2018 (dalje izpodbijan sklep) je prosilec dne 12. 9. 2018 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja »da se pritožuje na zavrnitev zaprosila in njegovega dopolnitve za pridobitev informacije splošnega dokumenta, s katerim je označena pravilno pravno doba ob agresiji na Republiko Slovenijo in tri mesece po tem, ki so jih dogovorili na Brionih kot obdobje, ko je JLA morala zapustiti RS.« Navaja še, »da dokument potrebuje za ureditev statusa žrtve vojnega nasilja, ki se je dogajalo ob osamosvojitvi. Potrebuje dokument, kaj pravilno pravno vodijo dogodke ob osamosvojitvi, do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Republike Slovenije enostavno za ureditev statusa žrtve vojnega nasilja, v zavezi zzzvn-upb1.« Upa, da bo njegova pritožba rešena v njegovo korist s čim bolj relevantnim dokumentom.

Pritožbo prosilca je organ dne 18. 9. 2018, z dopisom št. 090-34/2015/5 z dne 17. 9. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP primarno ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. IP je v tem pritožbenem postopku tako presojal le vprašanje, ali je organ s sklepom upravičeno oziroma zakonito zavrgel zahtevo prosilca, torej ali je ravnal v skladu s 67. členom ZUP in 19. členom ZDIJZ. Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, (1) ali je organ prosilca na ustrezen način pozval za dopolnitev in (2) ali je zahteva prosilca, kljub dopolnitvi vloge, resnično ostala nerazumljiva in zaradi tega lahko šteje kot nepopolna vloga.

IP primarno ugotavlja, da je organ prosilca za dopolnitev pozval pisno in v pozivu št. 090-34/2018/2 z dne 14. 8. 2018 izrecno navedel, v katerem delu je njegova zahteva nepopolna in s čim (kako in na kakšen način) mora prosilec zahtevo dopolniti, da bi jo organ lahko vsebinsko obravnaval. IP tako ugotavlja, da je organ prosilca na dopolnitev pozval pravilno in mu za to tudi postavil ustrezen rok (8 delovnih dni).

IP se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahteva prosilca ustreza standardu razumljivosti ali določnosti, saj je bilo ugotovljeno, da je organ prosilca pravilno pozval na dopolnitev v smislu 18. člena ZDIJZ, prosilec pa dopolnitve vloge organu v postavljenem roku ni posredoval.

Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbah 17. člena ZDIJZ mora zahteva prosilca, med drugim, vsebovati opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti. Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko vsebinsko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke dokumentov ali zadev, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta.

IP ocenjuje, da so navedbe prosilca v konkretnem primeru dokaj nesistematične, nekonsistentne, nepovezane ter nejasne, tako da iz njih resnično ni razvidno, s katerimi dokumenti v smislu informacij javnega značaja po 4. členu ZDIJZ se želi prosilec seznaniti. Tudi IP iz zahteve in pritožbe prosilca namreč ni mogel razbrati, kaj je osrednji vsebinski zahtevek v smislu zahtevanih dokumentov na način, da bi te dokumente lahko identificiral in zahtevo obravnaval. Ne glede na to, da tako iz zahteve kot iz pritožbe prosilca izhaja, da se želi seznaniti z »neko« informacijo o »desetdnevni agresiji JLA na Republiko Slovenijo in kasneje čas do odhoda zadnjega JLA vojaka iz RS«, pa ni jasno, s katero informacijo na to temo se želi seznaniti. Povedano drugače, prosilec zahtevane informacije ni opredelil dovolj določno, da bi organ njegov zahtevek lahko obravnaval.

Ob tem IP še pojasnjuje, da izdaja tega sklepa ne pomeni, da prosilec želene informacije ne more od istega organa zahtevati ponovno – le bolj določno jo mora opredeliti. Ob tem IP prosilcu svetuje, naj z organom stopi v stik na neformalen način (npr. uradno osebo za dostop do IJZ pri organu pokliče po telefonu) in ji pojasni, katero informacijo pravzaprav išče. Tako se bo organ lahko opredelil do vprašanja, ali z zahtevano informacijo razpolaga in ali je za njeno posredovanje sploh pristojen (če je nima v posesti, bo prosilca lahko usmeril  drugam oz. njegovo vlogo odstopil drugemu organu).

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je organ postopal pravilno in zahtevo prosilca pravilno zavrgel, ker ta ni dovolj določna, da bi iz nje izhajalo (vsebinsko, časovno oz. na podlagi drugih kriterijev določljivo), katere materializirane dokumente v smislu 4. člena ZDIJZ prosilec zahteva od organa. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah                                                          

namestnica informacijske pooblaščenke                                   

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka