prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
+ -Številka: 090-193/2018
Kategorije: Varstvo kazenskega postopka, Tajnost vira
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval vso dokumentacijo vezano na konkretno inšpekcijsko zadevo. Organ je prosilcu dokumente posredoval, zavrnil pa je dostop do prijave zaradi varstva tajnosti vira in do dokumenta, glede katerega je bila podana izjema varstva kazenskega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji odločil pravilno. Iz prijave je izhajala takšna koncentracija podatkov, ki kaže na identiteto prijavitelja, da bi ga bilo mogoče identificirati tudi brez neposrednih identifikatorjev (npr. ime, priimek, naslov ipd.). Iz predložene dokumentacije je prav tako izhajalo, da je glede drugega dokumenta podana izjema varstva kazenskega postopka, saj se je dokument nanašal na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški, pristojni organ pa je ustrezno pojasnil zakaj bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
ODLOČBA:
Številka: 090-193/2018/2
Datum: 19. 11. 2018
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 9. 2018, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-028-2018-4 z dne 29. 8. 2018 in sklep organa št. 090-028-2018-4 z dne 4. 9. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 2. 8. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb zoper zavod oz. v zvezi z zavodom Osnovna šola (in podružnice) Stražišče Kranj, vezano na zadevo št. 20102-216-2018. Prosil je tudi za kronološko zaporedje dokumentov. Prosilec je še navedel, da prosi za dokumente v elektronski obliki ter da v primeru izvajanja delnega dostopa, zadostujejo črno-bele kopije dokumentov.
Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, zavrnil pa je posredovanje Prijave z dne 25. 5. 2018 zaradi varovanja tajnosti vira prijave in dostop do dokumenta št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018 zaradi varovanja tajnosti vira prijave in zaradi varovanja osebnih podatkov. V obrazložitvi je organ navedel, da dostop do dokumentov zavrača zaradi podane izjeme na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ in izjeme na podlagi 3. in 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede zavrnjenih dokumentov pa ni mogoče opraviti delnega dostopa. Organ je ostale dokumente iz zadeve posredoval prosilcu, kar izhaja iz prilog odločbe. Organ je nato dne 4. 9. 2018 izdal Sklep o popravi pomote, v katerem je zaradi pisne pomote navedel seznam pravilnih prilog, ki so bile dejansko posredovane prosilcu.
Prosilec je zoper odločbo organa in zoper sklep o popravku dne 7. 9. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu organ zavrnjenih dokumentov neupravičeno ni posredoval. Prosilec meni, da je glede na naravo obravnavanega primera, ki govori o nepravilnostih znotraj zavoda in izplačilu denarja nazaj staršem, nenavadno brati pojasnilo, da se dostop do prijave zavrne, ker so na njej osebni podatki. Prosilec želi, da se osebni podatki prekrijejo ali pa naj organ pojasni, za kakšne varovane osebne podatke gre pri prijavi, ki se nanaša na nepravilnosti znotraj zavoda in če je teh toliko, da je treba zavrniti dostop do dokumenta v celoti.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-028-2018-9 z dne 12. 9. 2018. Organ je IP odstopil tudi dokumentacijo glede katere se je prosilec pritožil.
Pritožba ni utemeljena.
IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
IP ugotavlja, da je predmet pritožbenega postopka dostop do dveh dokumentov, in sicer do Prijave domnevne kršitve, vezane na zadevo št. 20102-216-2018 in do dokumenta št. 20102-216-2018/4 z dne 8. 6. 2018, in sicer je sporno, ali je glede prvega dokumenta podana izjema iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ in ali je glede drugega dokumenta podana izjema iz 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku ter glede na pregled predložene dokumentacije, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da sta izpolnjeni obe od zatrjevanih izjem po ZDIJZ, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Glede varstva vira prijave
Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.
Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.
Glede na navedeno torej tajnost vira prijave ne obsega tudi vsebine prijave, temveč zgolj varstvo identitete prijavitelja. Za zagotovitev ustreznega ravnotežja med pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom identitete prijavitelja, pa je v luči zgornjih utemeljitev treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja (tako tudi Upravno sodišče v zadevi II U 456/2016-13, z dne 23.08.2017). Glede na navedeno je treba v konkretnem primeru tudi na podlagi navedb prijavitelja presoditi, ali so posamezniki na podlagi teh navedb določeni oziroma določljivi. IP ugotavlja, da iz vsebine prijave izhajajo podatki, ki tudi brez neposrednih identifikatorjev (kot npr. ime, priimek, naslov prijavitelja ali druge osebe) kažejo na prijavitelja. Pri tem IP poudarja, da ni pomembno, ali je prijavitelj podpisan z imenom in priimkom oziroma gre za anonimno prijavo, kadar je iz navedb v prijavi mogoče identificirati prijavitelja. Treba je ponovno poudariti, da je varstvo identitete prijavitelja v javnem interesu, zato je treba izločiti tudi podatke, ki zgolj posredno identificirajo prijavitelja. Glede na navedeno je treba zaključiti, da iz prijave izhaja takšna koncentracija podatkov, ki kaže na prijavitelja (poznavanje problematike, način in stil pisanja in oblikovanja dokumentov, izpostavljene specifike, časovni okvir vložene prijave ipd.), da teh podatkov tudi z delnim dostopom ni mogoče izločiti iz dokumentov brez nevarnosti za razkritje prijavitelja.
Glede varstva kazenskega postopka
Šesta točka prvega odstavka 6. člena določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Ob pregledu dokumenta je IP ugotovil, da gre za dokument, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški, hkrati pa je pristojen organ v postopku dostopa do informacij javnega značaja potrdil, da bi razkritje dokumenta škodovalo izvedbi predkazenskega postopka, saj bi lahko vplivalo na ugotavljanje dejanskega stanja in bi ogrozilo načelo materialne resnice. IP je sledil razlogom, ki jih je pristojni organ navedel v povezavi z nastankom morebitne škode za postopek, ki jih zaradi specifike samega postopka ne povzema v celoti, in ugotovil, da sta za obstoj izjeme podana oba pogoja (obstoj postopka in izkazana škoda za izvedbo postopka).
Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka