prosilec - Gimnazija Kranj

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje določenih informacij. Njegovo zahtevo je organ v celoti zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ. IP se je v konkretnem primeru zaradi izpolnjenosti pogojev iz 219. člena ZUP odločil za izdajo delne odločbe. V njej je ugotovil, da organ z določeno dokumentacijo ne razpolaga in iz tega razloga prosilčevo zahtevo v tem delu zavrnil. V delu, kjer pa je IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevano dokumentacijo, tj. izpisom prisotnosti javnega uslužbenca na delovnem mestu, pa je odločil, kot izhaja iz izreka delne odločbe.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-191/2018/5

Datum: 13. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o ……., z dne 6. 9. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 103 1/2018/3 z dne 4. 9. 2018, Gimnazije Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj  (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

DELNO ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 6. 9. 2018 se v delu, ki se nanaša na 4. točko njegove zahteve z dne 13. 7. 2018 (dostop do izpisa prisotnosti javnega uslužbenca ……. za obdobje od dne 1. 2010 do dne 13. 7. 2018), delno ugodi in se odločba Gimnazije Kranj, št. 103 1/2018/3 z dne 4. 9. 2018, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati:
   • preglede prisotnosti oz. odsotnosti za javnega uslužbenca, ……., za celotno leto 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 ter leto 2018 do dne 13. 7. 2018,  pri čemer mora prekriti podatke o tem, kdaj je bil javni uslužbenec na letnem dopustu ter podatke o odsotnosti javnega uslužbenca iz delovnega mesta iz zdravstvenih razlogov.

1. V delu, ki se nanaša na 1., in 3. točko zahteve prosilca z dne 13. 7. 2018 ter v delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se  pritožba prosilca zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 13. 7. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje:

1. vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 3. 2013 do 13. 7. 2018;
2. vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 2 3. 2013 do 13. 7. 2018;
3. za navedbo vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja in zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 2013 do 13. 7. 2018;
4. izpisa (podatkov) o prisotnosti javnega delavca zaposlenega v naslovljenem organu (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13,4000 Kranj) …… za obdobje od 1. 1. 2010 do 13. 7. 2018;
5. informacij o plačnem razredu, višini bruto plače, ter vseh dodatkih za obdobje od 1. 1. 2010 do 13. 7. 2018 za javnega uslužbenca …… zaposlenega v naslovljenem organu (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj);
6. vseh zapisnikov sveta zavoda naslovljenega organa (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) iz obdobja tekočega in predhodnega mandata sveta zavoda ter
7. vseh zapisnikov sveta staršev naslovljenega organa (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) za obdobje od 1. 9. 2007 do 13. 7. 2018.

Zaprošene dokumente je želel prosilec prejeti v elektronski obliki.  

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil s sklicevanjem na peti odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja). Organ je v izpodbijani odločbi še navedel, da se v konkretni zadevi ne zasleduje javnega interesa, temveč osebni interes prosilca.

Dne 6. 9. 2018 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V slednji navaja, da je organ neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo, pri čemer se ta v izpodbijani odločbi med drugim niti ni opredelil do vsebine zahtevanih informacij. Prav tako prosilec očita organu, da v obrazložitvi odločbe navaja vsebine, ki niso vezane na postopke po ZDIJZ. Prosilec nadalje meni, da njegova pravica zahtevati informacije javnega značaja ni prišla v konflikt z nobeno pravico organa ter da zahteva ni žaljiva, nespoštljiva in šikanozna in zato ne gre za primer, kot ga predvideva peti odstavek 5. člena ZDIJZ. Pritožbo prosilec zaključi s pobudo o domnevni zlorabi uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja ter navedbo preteklih dogodkov, ki po njegovem mnenju nakazujejo na navedeno.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju manjkajočih dokumentov in dodatnih pojasnil. Navedeno je IP prejel dne 4. in 5. 10. 2018.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP se je v konkretnem primeru odločil za izdajo delne odločbe na podlagi 219. člena ZUP. Pristojni organ lahko v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost (ali t.i. »zrelost«) za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi zahtevki stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna oz. dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP v tem pritožbenem postopku ni posebej opredeljeval do navedb, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva in navedb, ki so vodile organ k takšni odločitvi, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa, javno-vzgojno izobraževalnega zavoda, na podlagi določb ZDIJZ zahteval posredovanje določene dokumentacije, organ pa je njegovo zahtevo v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ). Ravnatelj organa meni, da je edini razlog za podajo zahtevka na podlagi ZDIJZ, ravnateljevo nestrinjanje s prosilcem. Oba namreč naj bi bila člana Sveta kranjskih vrtcev. Predmet presoje tega pritožbenega postopka je del zahteve prosilca z dne 13. 7. 2018, ki se nanaša na:

1. vse zahtevke in izdane odločbe na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 3. 2013 do 13. 7. 2018;

2. vse zahtevke in izdane odločbe na podlagi zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 3. 2013 do 13. 7. 2018;

3. dokument z navedbo vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja in zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je naslovljen organ (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13, 4000 Kranj) prejel oziroma izdal od 22. 3. 2013 do 13. 7. 2018;

4. izpis (podatkov) o prisotnosti javnega delavca zaposlenega v naslovljenem organu (Gimnazija Kranj, Koroška cesta 13,4000 Kranj) ……. za obdobje od 1. 1. 2010 do 13. 7. 2018.

Glede preostalega dela zahteve (tč. 5., 6. In 7) bo IP odločil z delno ali dopolnilno odločbo, ki jo bo izdal, ko popolno ugotovi dejansko stanje.

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. V zvezi z navedenim IP poudarja, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. V pravni teoriji in praksi so se v zvezi z opredelitvijo zlorabe pravice razvili določeni kriteriji, iz katerih je mogoče izhajati tudi, ko govorimo o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja, in sicer gre npr. za:

- ponavljajoče se vloge za isto zadevo s pavšalnimi navedbami;

- vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic;

-  z načinom vlaganja zahtev se organ prekomerno zasipa z delom, kar predstavlja oviro za njegovo učinkovito delo ne samo na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč na vseh njegovih delovnih področjih itd.

Upoštevaje zgoraj navedeno IP ne more slediti navedbi organa, da je prosilec v konkretnem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja. Kot že prosilec sam navaja v pritožbi, je takšno vlogo vložil prvič, pri čemer pa IP dodaja, da iz njene vsebine ni mogoče razbrati kakršnikoli negativnih vrednostnih sodb in žalitev. Še več, prosilec je svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja podal na obrazcu, ki ga je v pomoč prosilcem pripravil IP in je dostopen na njegovi spletni strani. IP tako ugotavlja, da niso podani kriteriji, ki bi izkazovali, da je v obravnavanem primeru prišlo do zlorabe pravice do dostopa informacij javnega značaja.

IP se v nadaljevanju opredeljuje do zahtevanih dokumentov in ugotavlja, ali podatki, ki so predmet tega pritožbenega postopka, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem, kot jih opredeljujeta 5. a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

Glede prosilčeve zahteve po posredovanju vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je organ prejel oziroma izdal od dne 22. 3. 2013 do dne 13. 7. 2018, je organ pojasnil, da je v tem obdobju po elektronski pošti avgusta 2017, s strani odvetniške družbe, ki je zastopala neznanega prosilca, prejel en zahtevek, ki se je nanašal na informacije v zvezi z učbeniki. Organ je odvetniški družbi pojasnil, da ne izkazujejo pravnega interesa po posredovanju zahtevanih informacij, pri čemer se ta organu v zvezi z navedeno zahtevo ni več oglasila. O navedenem organ ni napravil nobenega zaznamka, niti ne razpolaga z elektronsko pošto, saj se ta periodično briše, na vsake pol leta. Dokument, ki bi izkazoval zgoraj napisano, torej pri organu ne obstaja. Nadalje je organ pojasnil, da je drug zahtevek po elektronski pošti prejela pomočnica ravnatelja v letu 2015. Prosilec je spraševal po informacijah v zvezi z javnimi naročili. Organ ga je, v skladu s cenikom, obvestil o stroških posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer se prosilec ni več oglasil. O navedenem ni bil napravljen nikakršen uradni zaznamek, elektronska pošta pa, kot že zgoraj navedeno, je izbrisana. Organ je dodal, da v nobenem od opisanih primerov prosilci niso zahtevali informacij v obliki predpisanega zahtevka, ampak zgolj kot vprašanja po elektronski pošti. Po pojasnilu organa je vse ostale zahtevke prejel po telefonu, pri čemer so prosilci spraševali predvsem o informacijah v zvezi z vpisom, urnikom, ali rezultatih mature. Organ meni, da so bili prosilci z ustnimi odgovori najbrž zadovoljni, saj ni prejel nobene zahteve po pisnem odgovoru ali kaj podobnega. Iz vsega navedenega torej izhaja, da organ ne razpolaga z zahtevki in izdanimi odločbami na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja, ki jih je prejel oziroma izdal od dne 22. 3. 2013 do dne 13. 7. 2018.

Glede prosilčeve zahteve po posredovanju vseh zahtevkov in izdanih odločb na podlagi zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je organ prejel oziroma izdal od dne 22. 3. 2013 do dne 13. 7. 2018, je organ pojasnil, da v tem obdobju niso prejeli zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, kar posledično pomeni tudi, da niso v zvezi z navedenim izdali nobene odločbe. Ker organ ne razpolaga z dokumenti, jih zato tudi ne more posredovati prosilcu.

Upoštevaje zgoraj navedeno organ tako ne razpolaga niti z dokumentom, v katerem bi bili navedeni vsi zahtevki in izdane odločbe na podlagi zahtevkov za dostop do informacij javnega značaja in zahtevkov za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jih je organ prejel oziroma izdal od dne 22. 3. 2013 do dne 13. 7. 2018.

Upoštevaje navedbe organa v pritožbenem postopku, IP nima razloga, da mu ne bi sledil, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih je v tč. 1., 2. in 3. zahteve z dne 13. 7. 2018 zahteval prosilec. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti in jih ne bi hotel posredovati prosilcu. IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Prosilec je v tč. 4 zahteve z dne 13. 7. 2018 organ zaprosil tudi za posredovanje izpisa (podatkov) o prisotnosti zaposlenega v organu, tj. …….., za obdobje od dne 1. 1. 2010 do dne 13. 7. 2018. Organ je IP posredoval preglede prisotnosti oz. odsotnosti za dotično osebo, in sicer za leto 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 ter 2018. Posamezni dokument vsebuje tabelo, ki vsebuje stolpec ime in priimek, stolpec mesec ter stolpce s posameznimi dnevi meseca. Prav tako dokument vsebuje legendo, iz katere je moč razbrati, kaj pomeni posamezna črka (npr. D-delo, P-praznik itd.). IP na tem mestu izpostavlja 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se v določenih primerih dostop do zahtevane informacije, kljub obstoju izjeme, dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pri pregledu dokumentacije je IP ugotovil, da ta vsebuje podatke o imenu in priimku dotičnega javnega uslužbenca ter podatke o času njegove prisotnosti na delovnem mestu. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo podatke javnega uslužbenca v zvezi z njegovimi delovnimi obveznostmi in zatorej ne gre za varovane osebne podatke. Nadalje je IP ugotovil, da izpisi vsebujejo tudi podatke o tem, kdaj je bil javni uslužbenec na letnem dopustu ter podatke o odsotnosti z delovnega mesta iz zdravstvenih razlogov. Navedeni podatki niso neposredno povezani z delovnim razmerjem v javnem sektorju, saj gre za pravice, ki pripadajo vsem zaposlenim, obenem pa ne gre neposredno za izvrševanje javnih funkcij ali nalog iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, zato po oceni IP ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeni podatki tako predstavljajo varovane osebne podatke, zaradi česar je IP odločil, da posredovanje teh podatkov prosilcu ni dopustno in jih mora organ, v skladu s pravili delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), v posredovanih dokumentih prekriti. IP je podobno stališče zavzel tudi v odločbi št. 090-186/2016/3 z dne 23. 9. 2016.

IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo (delno) rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                       

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                                  

asistentka svetovalca 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka