Droga Kolinska, živilska industrija, d.d. - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval kopije prijav o lobističnih stikih oz. prepovedanih ravnanjih pri lobiranju, organ pa je prosilcu posredoval dva dokumenta, na katerih je prekril osebne podatke lobistov. Prosilec se je zoper odločbo pritožil, saj se zaradi prekritja osebnih podatkov ne more prepričati, ali so prekrite osebe dejansko zaposlene v interesni organizaciji, ki jo je zastopala. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj je ugotovil, da ne obstaja podlaga, ki bi omogočala razkritje navedenih osebnih podatkov, za razkritje osebnih podatkov lobistov pa v konkretnem primeru tudi ni podan javni interes.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-187/2018/2

Datum: 14. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Droga Kolinska d. d., Kolinska ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 23. 8. 2018, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-31/2018-3 22025 z dne 9. 8. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 23. 8. 2018 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-31/2018-3 22025 z dne 9. 8. 2018 se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 26. 7. 2018 na organ naslovila elektronsko vlogo, v kateri je na podlagi ZDIJZ zahtevala dostop do kopij prijav o lobističnih stikih oz. prepovedanih ravnanjih pri lobiranju na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije Ministrstva za okolje in prostor (MOP) oz. Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), v zvezi s podeljevanjem koncesij v obdobju od uveljavitve navedenega zakona dalje. Dokumente je zahtevala v elektronski obliki, poslani na elektronski naslov. Iz uradnega zaznamka organa dalje izhaja, da je prosilka po telefonu svojo zahtevo dopolnila na način, da želi zapise MOP in MKO z vsemi interesnimi organizacijami, ki jih je organ dobil v zvezi s podeljevanjem koncesije za rabo vode za proizvodnjo pijač.

Organ je zahtevo prosilke z odločbo št. 0900-31/2018-3 22025 z dne 9. 8. 2018 delno zavrnil, tako da ji je omogočil delni dostop do zapisov lobiranca o stiku z lobistom, na način, da je:

• v dokumentu št. 06232-881/2016/1 v rubriki pod točko 2.1. prekril ime in priimek lobista,
• v dokumentu št. 06234-95/2013-1 v rubriki pod točko 8 prekril ime in priimek lobista.

V obrazložitvi je organ navedel, da razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo definiciji javnega značaja, vendar je potrebno zahtevo prosilke delno zavrniti iz razloga po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je navedel, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119, z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Dne 23. 05. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127 objavljen še Popravek Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119,4.5.2016). Ker Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

V členu 5, 1. (a), Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je določeno, da so osebni podatki obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (»zakonitost, pravičnost in preglednost«); v členu 5, 1. (b), Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov pa, da so zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni (»omejitev namena«). Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.

Namen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je prispevati k dokončnemu oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice ter ekonomske unije, gospodarskemu in socialnemu napredku, krepitvi in uskladitvi gospodarstev na notranjem trgu ter blaginji posameznikov (uvodna izjava (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). V uvodni izjavi (1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je zapisano, da je varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov temeljna pravica. V členu 8 (1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 16 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Organ je ugotovil, da zahtevana dokumenta, evidentirana pod št 06232-881/2016-1 in 06234-95/2013-1, vsebujeta osebni podatek v smislu člena 4, pododstavka (1). V nadaljevanju je bilo preučeno, ali je potrebno navedeni osebni podatek varovati v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov (Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov) in ZDIJZ. Organ je pregledal dokumenta in ugotovil, da dokumenta, ki ju zahteva prosilka, vsebujeta osebni podatek, za razkritje katerega v postopku po ZDUZ ni mogoče najti ustrezne pravne podlage. V dokumentu se namreč nahaja osebni podatek posameznika (ime in priimek lobista). Glede navedenega je organ ugotovil, da pravna podlaga za njegovo razkritje ni podana, zato je bilo treba uporabiti izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta namreč določa, da se zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Organ je v nadaljevanju presojal, ali so izpolnjeni pogoji iz 7. člena ZDIJZ, da bi prosilcu omogočila delni dostop do zahtevanih dokumentov. V skladu s to določbo organ, če ugotovi, da dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Vsak osebni podatek sicer nima hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Nekaterih osebnih podatkov organ ni bil dolžan prekriti, saj gre za podatke, ki ne uživajo varstva zaupnosti. Tako se v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V obravnavanem primeru gre tudi za takšne primere, saj osebni podatki, ki niso trajno prekriti in bodo posredovani prosilki, zadevajo osebno ime funkcionarja ali javnega uslužbenca. Prav tako v posredovanih dokumentih niso prekriti tisti osebni podatki, ki so prosto dostopni v javnih evidencah (AJPES). V konkretnem primeru je bil zato omogočen delni dostop do dokumentov, navedenih v prvi točki izreka izpodbijane določbe, s trajnim prekritjem osebnih podatkov. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so se tej posredovali v »PDF« formatu po elektronski poti.

Zoper odločbo organa je prosilka dne 23. 8. 2018 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da kot izhaja iz predloženih dokumentacije (dokument 06232-881/2016-1), sta bila na sestanku prisotna dva lobista, in sicer zakoniti zastopnik interesne organizacije, za katero lobira (javen podatek) in oseba, ki jo je organ zaradi varstva osebnih podatkov prikril, kot lobist, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlen. Iz istega dokumenta, iz točke 4.2 izhaja, da se lobist ni identificiral s pooblastilom interesne organizacije v določeni zadevi ter ni navedel namena in cilja za katerega lobira, kar bi po 69. členu ZtntPK moral storiti. Navedeno torej pomeni, da je bil lobist v prekršku, poleg tega pa je iz priloženega dokumenta tega ni mogoče sklepati, da je lobist, čigar ime na dokumentu prekrito, dejansko zaposlen v navedeni družbi in obstaja velika verjetnost, da gre za zavajanje lobiranca.

Tudi pri pregledu dokumenta 06234-95/2013-1 je prosilec ugotovil, da so na sestanku bili prisotni predstavniki MKO, lobistka ter zakoniti zastopnik gospodarske družbe in oseba, katere ime je prikrito, oba pa v interesu gospodarske družbe. Tudi iz tega dokumenta izhaja, da se lobisti niso izkazali s pooblastilom interesne organizacije, za katero lobirajo in tudi iz tega dokumenta ni mogoče razbrati, ali je prisotna oseba, katere ime je organ prekril, dejansko bila zaposlena v interesni organizaciji, ki jo je zastopala ali je šlo za zavajanje lobiranca.

Prosilec meni, da pravica posameznika po zaščiti njegovega osebnega podatka, določena v prvem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varovanju podatkov, nikakor ne sme prevladati pred javnim interesom, zato od naslovnega organa zahteva, naj preveri, ali sta lobista, čigar imena so prekrita, dejansko lobista v dokumentu navedene gospodarske družb, ali gre za namerno zavajanje lobirancev in vplivanje v zadevah, ki so bili predmet sestanka, in prosilcu, na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, posreduje popolno zahtevano informacijo javnega značaja in s tem zagotovi, da javni interes prevlada nad zasebnim interesom varovanja osebnih imen vseh aktivnih lobistov ter s tem deluje v skladu z 2. členom ZDIJZ.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 0900-31/2018-6 22025 z dne 3. 9. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet presoje sta dva zapisa lobiranca o stiku z lobistom (št. 06232-881/2016-1 z dne 28. 12. 2016 in št. 06234-95/2013-1 z dne 21. 10. 2013), in sicer je sporno, ali kljub podani izjemi varstva osebnih podatkov obstaja prevladujoč interes javnosti, da se seznani z osebnimi podatki na zapisih navedenih fizičnih oseb.

Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Kadar torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo.

Iz odločbe in dokumentacije, ki je bila predmet presoje, izhaja, da je organ na dokumentu razkril podatke o lobistih, ki so zakoniti zastopniki interesne organizacije, za katero lobira, ne a tudi lobistov, ki lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Takšna odločitev je skladna tudi z dosedanjo prakso IP[1], in sicer, da so osebni podatki lobistov (ki niso tudi zakoniti zastopniki gospodarske družbe) varovani osebni podatki, saj ni zakonske podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki zaposlenih v zasebnem sektorju javni.

Ne glede na obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih (ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva), kar je v pritožbi navajala tudi prosilka, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do obstoja javnega interesa v konkretni zadevi.

Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''.

Glavni argument prosilke za razkritje zahtevanih informacij je v tem, da se sicer javnost ne more seznaniti s tem, ali so ti konkretni posamezniki dejansko zaposleni v gospodarski družbi, v imenu katere so prisotni na sestanku, ali gre za zavajanje lobiranca.

IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje, da ima javnost pravico vedeti in preveriti, ali je prišlo na določenih sestankih do zavajanja udeležencev in preverjati sume o nezakonitem in nepravilnem delovanju organa, po oceni IP niso dovolj tehtni argumenti, ki bi omogočila razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih (ne zgolj domnevnih) kršitev) za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesom javnosti. Vendar pa prosilka v obravnavanem primeru ni konkretno navedla razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane dokumente. Prav tako so po presoji IP irelevantne pritožbene navedbe, da lobiranec ni postopal v skladu z 69. členu ZIntPK, saj IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, kaj bi lobiranec v svojih postopkih moral početi in zakaj tega ni, ter ali je zapis lobiranca izpolnjen pravilno ali ne, temveč ugotavlja le obstoj dokumentov, ter ali so dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, ne pa tudi, ali so dokumenti (v konkretnem primeru je šlo za dva obrazca) zakonito in ustrezno izpolnjeni in ali je pri nastajanju dokumentov prišlo do kakršnih koli zatrjevanih napak.

IP v nadaljevanju izpostavlja, da tudi v primeru, da bi dejansko šlo za zavajanje lobiranca, bi bilo to v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, slednja pa je s podatki iz zapisov lobirancev že seznanjena, saj so dokumenti v njeni posesti in je bila v konkretni pritožbeni zadevi tudi prvostopenjski organ. Navedbe prosilke, da bi se želela seznaniti z osebnimi podatki, je mogoče razumeti le v smislu, da bi preverila, ali osebe niso zavajale lobiranca, da bi posledično na to dejstvo lahko opozorila ustrezne organe; vendar je to v konkretnem primeru nepotrebno, saj so ti organi z navedenimi podatki že seznanjeni in lahko ukrepajo sami, brez pobude javnosti.  

IP na tem mestu še poudarja, da prevladujoč interes javnosti ni natančen in ozek kot npr. interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011 je javni interes glede razkritja podan predvsem, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Takšne vrednote pa v konkretnem primeru zagotovo niso ogrožene.

V obravnavani zadevi je tehtanje vseh okoliščin IP pripeljalo do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se te informacije zavarujejo zaradi varstva osebnih podatkov.

IP še dodaja, da se kljub pritožbenih navedbam v konkretni odločbi ni opredelil do tega, ali so navedene fizične osebe dejansko lobirale v imenu citiranih gospodarskih družb ali ne, temveč je izhajal iz samega zapisa na dokumentu, saj IP nima pristojnosti, da bi vsebinsko presojal navedbe v zahtevani dokumentaciji.

Ker v konkretnem primeru zahtevane informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prevladujoč interes javnosti pa po presoji IP ni podan, je IP pritožbo prosilke, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                        

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                          

svetovalka Informacijskega pooblaščenca        

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

[1] Glej tudi odločbo: https://www.ip-rs.si/ijz/delic-anuska-novinarka-dela-komisija-za-preprecevanje-korupcije-1562/?tx_jzdecisions_pi1%5Bsearch%5D=1&tx_jzdecisions_pi1%5Bsword%5D=lobist