Dekleva - Gregorič arhitekti, projektiranje d.o.o. - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

POVZETEK:

Organ prve stopnje je z 2. točko izreka odločbe odločil, da se prosilcu posredujejo informacije, in sicer dopis organa in odgovori nanj ter tisti deli dokumentov, ki so vezani na podjetje prosilca ali projektiranje in gradnjo objektov lnnoRenew v Univerzitetnem kampusu Livade. Organ je (delno) ugodilo odločbo izdal zaradi stranskih udeležencev, ki so sodelovali v postopku dostopa do informacij javnega značaja ob presoji, da ne obstaja nobena od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Eden od njih je vložil pritožbo in se med drugim skliceval, da predmetni dokumenti predstavljajo njegovo poslovno skrivnost. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je ta pritožbeni ugovor sicer neutemeljen. Vendar pa je ugotovil, da dva od presojanih dokumentov vsebujeta varovane osebne podatke, vsled česar je vpogled pri njih treba omogočiti v obliki delnega dostopa. Zato je IP pritožbi delno ugodil.

ODLOČBA:

Številka: 090-184/2018/9

Datum: 10. 12. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi InnoRenew CoE Center odločnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivalnega okolja, Livade 6,6310 Izola (v nadaljevanju stranski udeleženec), z dne 22. 8. 2018, zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, (v nadaljevanju organ), št. 090-31/2018/18 z dne 7. 8. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi stranskega udeleženca z dne 22. 8. 2018 zoper 2. točko izreka odločbe Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 090-31/2018/18 z dne 7. 8. 2018 se delno ugodi in se navedena točka te odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:

• dopis organa, št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 2017 s prilogo: »Kampus Livade –  

poročilo natečajne komisije«, pri čemer mora v tretji in četrti vrstici petega odstavka dokumenta prekriti osebne podatke (ime in priimek) dveh fizičnih oseb,

• dopis organa, št. 5442-94/2017/53 z dne 23. 3. 2018, pri čemer mora v zadnji vrstici prvega odstavka dokumenta prekriti osebne podatke (ime in priimek) fizične osebe.

1. V delu, ki se nanaša na ostale dokumente iz 2. točke izreka odločbe Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 090-31/2018/18 z dne 7. 8. 2018 (tj. dokumente, ki se pri organu vodijo pod evidenčnimi številkami: 5442-94/2017/54, 5442-94/2017/55, 5442-94/2017/56, 5442-94/2017/68 in 5442-94/2017/69), se pritožba stranskega udeleženca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Dne 24. 5. 2018 in 4. 6. 2018 je organ od družbe Dekleva – Gregorčič arhitekti, projektiranje d.o.o., Dalmatinova ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) prejel zahtevo in dopolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Z njima je prosilka zahtevala vpogled v:

• prijavo na Horizon 2020 in v Pogodbo z Evropsko Komisijo,
• korespondenco med lnnoRenew CoE in Direktoratom za javno naročanje Ministrstva za javno

upravo v zvezi z gradnjo objekta na območju Univerzitetnega kampusa Livade (npr. Poizvedovanje lnnoRenew in mnenja DJN),

• dopis organa št. 5442-94/2017/34, z dne 25. 10. 2017 na lnnoRenew CoE in vse morebitne odgovore lnnoRenew CoE na ta dopis,
• fotokopije vseh delov dokumentov, ki so vezani na podjetje prosilca ali projektiranje in gradnjo objektov lnnoRenew v Univerzitetnem kampusu Livade, Izola.

Organ je zahtevo prosilke v zvezi z vpogledom v prijavo na Horizon 2020 in v Pogodbo z Evropsko Komisijo (dokumenti iz prve alineje prvega odstavka te odločbe), ki se nanaša na javni razpis pripravljen in izveden s strani Evropske Komisije, skladno z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/20101 z dne 30. maja 2001 o dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, odstopil v (pristojno) reševanje Evropski Komisiji. Zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na vpogled v korespondenco med stranskimi udeležencem lnnoRenew CoE in Direktoratom za javno naročanje Ministrstvo za javno upravo, v zvezi z gradnjo objekta na območju Univerzitetnega kampusa Livade, Izola (dokumenti iz druge alineje prvega odstavka te odločbe), pa je odstopil v (pristojno) reševanje Ministrstvu za javno upravo.

Organ je šest morebitnih stranskih udeležencev, in sicer : Univerzo na Primorskem, Javni Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir in InnoRenevv CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja in Univerzo v Mariboru, pozval, naj se skladno s 6. členom ZDIJZ opredelijo do prosilkine zahteve, ali obstojijo kakšne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja ter tudi, ali želijo sodelovati v postopku kot stranski udeleženec. Vsi, razen Univerze v Mariboru, so priglasili stransko udeležbo, o čemer je organ odločil s sklepom št. 090-31/2018/17, z dne 23. 7. 2018, s katerim jim je priznal stransko udeležbo v tem postopku. Prav tako se je glede izjem po 6. členu ZDIJZ opredelilo vseh pet stranskih udeležencev. Sklicevali so se na 2. in 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede dokumentov iz tretje in četrte alineje zahteve je organ je odločil z odločbo, št. 090-31/2018/18 z dne 7. 8. 2018. S prvo točko izreka je zahtevo prosilke, ki se nanaša na vpogled v fotokopije vseh delov dokumentov, ki so vezani na podjetje prosilca ali projektiranje in gradnjo objektov lnnoRenew v Univerzitetnem kampusu Livade, Izola, (gre za dokumente iz četrte alineje prvega odstavka te odločbe), zavrnil, sklicujoč se na obstoj izjeme poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z 2. točko izreka navedene odločbe pa je ugodil zahtevi prosilke in dovolil vpogled v dopis ministrstva št. 5442-94/2017/34, z dne 25. 10. 2017 na InnoRenevv CoE in vse morebitne odgovore lnnoRenew CoE na ta dopis ministrstva (gre za dokumente iz tretje alineje prvega odstavka te odločbe) in v razlogih v zvezi z njimi navedel, da glede teh dokumentov ne obstoji nobena od izjem iz 6. člena ZDIJZ.

Stranski udeleženec InnoRenew CoE (v nadaljevanju pritožnik) je zoper 2. točko izpodbijane odločbe vložil pritožbo z dne 22. 8. 2018, iz vseh pritožbenih razlogov iz 237. člena ZUP. Najprej je uveljavljal kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in navajal, da odločba v izpodbijanem delu nima ustrezne obrazložitve, saj vsebuje zgolj ugotovitev o neobstoju izjem iz 6. člena ZDIJZ. Dalje navaja, da je organ kršil načelo kontradiktornosti, saj je po prejemu izpodbijane odločbe želel pridobiti in vpogledati listine, ki so navedene pod 2. točko izreka, da bi se do odločitve upravnega organa lahko argumentirano izrekel. Takšen vpogled mu ni bil omogočen, pri čemer mu je bilo s strani uradne osebe pojasnjeno, da lahko tovrsten predlog poda zgolj Univerza na Primorskem. S priznanjem njegovega statusa stranskega udeleženca, mu je bila priznana tudi pravica do vpogleda v upravni spis, ki pa mu je bila sedaj kršena. Hkrati se sporne listine nanašajo na komunikacijo med organom in stranskim udeležencem, v posledici česar je onemogočitev vpogleda teh listin še toliko bolj neutemeljena in pravno napačna. Na koncu pa navaja, da iz previdnosti ponovno izpostavlja, da je tudi glede dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe podana izjema poslovne skrivnosti, saj bi tudi glede njih vsem pogodbenim partnerjem, ki sodelujejo pri tem projektu, nastala premoženjska škoda, v kolikor bi bile zahtevane listine posredovane prosilcu. S tem bi bilo omogočeno prosilcu (in tretjim osebam), da se seznanijo s posameznimi podatki, ki bi jih v nadaljnjem postopku lahko zlorabili v škodo pogodbenih partnerjev. Dejstvo je, da sam razpis še ni javno objavljen, vsled česar se zaenkrat nihče od ponudnikov na trgu še ni mogel seznaniti s pogoji razpisa, prav tako tudi ne z vrednostmi posameznih postavk. V kolikor bi do razkritja predmetnih podatkov prišlo (torej, na način, da bi bile te listine posredovane prosilcu), bi lahko slednje vodilo do podajanja nekonkurenčnih ponudb, pridobivanja protipravne prednosti, ipd. Predlaga ugoditev pritožbi in zavrnitev prosilčeve zahteve tudi glede dokumentov iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.

Po opravljenem predhodnem preizkusu pritožbe, jo je organ, skupaj s prilogami, z dopisom, št. 090-31/2018/24 z dne 28. 8. 2018, odstopil v reševanje IP. V njem je med drugim navajal, da je pritožba v celoti neutemeljena. V zvezi z dokumenti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pa je navajal, da že iz same zahteve prosilke jasno in določno izhaja, da se nanašajo na konkreten dopis ministrstva, to je dopis št. št. 5442-94/2017/34, z dne 25. 10. 2017 na InnoRenevv CoE in vse morebitne odgovore InnoRenevv CoE na ta dopis ministrstva. Torej gre za dokumente, ki jih je v večjem delu pripravil organ, in sicer gre za dokumente, ki se nanašajo na dogovarjanje termina za sestanek med organom, prosilko in pritožnikom, pisna korespondenca glede tolmačenja javno naročniške zakonodaje s pristojnim ministrstvom, torej dokumente, kjer ne obstoji nobena izjema poslovne skrivnosti, kot to napačno navaja pritožnik. Gre za dokumente, ki niso del vloge prijavitelja Univerze na Primorskem (in ostalih udeležencev). Prav tako ni mogoče trditi, da bi iz dokumentov izhajali osebni podatki oziroma poslovna skrivnost, saj gre za podatke, ki so bili že javno objavljeni v medijih, kot tudi na spletni strani pritožnika (npr. https://innorenew.eu/sl/employee/eva-prelovsek- niemela/, https://www.delo.si/novice/sloveniia/v-izoli-bodo-raziskovali-tudi-ucinke-vonia-po- lesu.html, https://www.dnevnik.si/1042802746 ipd.). V zvezi s pritožbenimi navedbami glede kršitve načela kontradiktornosti, pa organ navaja, da pritožnik povsem napačno navaja, da mu je bila kot stranskemu udeležencu onemogočena pravica do vpogleda dokumentov iz. 2. točke izreka izpodbijane odločbe ter da lahko tovrsten predlog poda zgolj Univerza na Primorskem. Pojasnjuje, da je pritožnik govoril z napačno osebo oz. osebo, ki ni pooblaščena za vodenje in odločanje v upravnih postopkih posredovanja informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja organa in so povezane z izvajanjem kohezijske politike in vsebine zadeve ne pozna. Bilo pa mu je bilo pojasnjeno, da ima kot stranski udeleženec možnost prisostvovati pri vpogledu v vlogo skladno s predmetno odločbo, ko bo le ta pravnomočna in bodo na vpogled pozvani tako prosilec, kot tudi vsi stranski udeleženci. Seveda je bil pritožnik tudi obveščen, da lahko vpogleda v spis skladno z 82. členom ZUP, a do tega, do pisanja tega dopisa, še ni prišlo. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Ob odstopu pritožbe je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje za odločitev. Ob reševanju pritožbe mora namreč organ prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP pritožbi priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma mora v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP odgovorna oseba prvostopenjskega organa IP na njegovo zahtevo posredovati dokumente, zadeve, dosjeje, register, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec. Hkrati je IP ugotovil, da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi organ predmetno pritožbo stranskega udeleženca vročil prosilki in ostalim stranskim udeležencem v odgovor, kot mu to narekuje prvi odstavek 241. člena ZUP.

Glede na navedeno je IP, z dopisom, št. 090-184/2018/2 z dne 5. 9. 2018, organ pozval k predložitvi dokumentov, ki so bili predmet te zahteve, dokumentov, ki se nanašajo na priglasitev in priznanje stranske udeležbe ter dokumentov, iz katerih bi izhajalo dejstvo vročitve pritožbe prosilki in ostalim udeležencem postopka.

Organ je nato z dopisom, št. 090-31/2018/29 z dne 10. 9. 2018, IP posredoval zahtevane dokumente in pojasnil, da predmetne pritožbe ni pošiljal v izjasnitev prosilki in ostalim stranskim udeležencem.

IP je zato skladno z četrtim odstavkom 246. člena ZUP predmetno pritožbo poslal v odgovor prosilki in ostalim stranskim udeležencem. Poleg tega jim je, skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, poslal v vednost tudi dopis organa 090-31/2018/24 z dne 28. 8. 2018, ki ga je šteti za odgovor organa na pritožbo.

Prosilka in ostali stranski udeleženci na pritožbo lnnoRenew CoE z dne 22. 8. 2018, niso odgovorili.

K I. in II.  točki izreka

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP na tem mestu najprej kot neutemeljen zavrača pritožbeni ugovor kršitve 7. točke prvega odstavka 237. člena ZUP. Pri tem IP izhaja iz temeljne predpostavke ustavno zagotovljene pravice do dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da so vse informacije načeloma javne, razen kadar zakon določa drugače. Ti postulati načela prostega dostopa od informacij javnega značaja so v postopkih odločanja po ZDIJZ uzakonjeni tudi v določbi prvega odstavka 22. člen ZDIJZ, iz katere izhaja, da organ v delu, v katerem prosilcu ugodi, ni dolžan izdati odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek. Res je sicer, da mora po presoji IP, kljub določbi prvega odstavka 22. člena ZDIJZ, organ vendarle izdati pisno odločbo tudi, kadar prosilčevi zahtevi v celoti ugodi, vendar s tem poseže v pravice tretjih oseb (stranskih udeležencev). To stališče izhaja iz splošnih načel in določb ZUP, zlasti 43. in 44. člena, ter namena izjem po ZDIJZ. Drugačna razlaga bi namreč pomenila, da bi bilo tem osebam, zgolj izdajo uradnega zanamka, odvzeto pravno varstvo njihovih neposredno na zakon oprtih koriti. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz upravnosodne prakse (npr. sodbe U 2423/2007 in I U 1421/2015-18). Vendar pa po presoji IP pri izdaji takšne odločbe ni potrebno posebej navajati razlogov za ugoditev prosilčevi zahtevi in s tem utemeljevati zakaj so te informacije javno dostopne, še posebej ne, če se nobena od strank postopka ne sklicuje na katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Namen, ki ga izdaja ugodile odločbe v takšnih primerih zasleduje, je predvsem v možnosti zagotovitve pravnega varstva (uresničitve pravice do pritožbe) udeležencev postopka, v katere pravice takšna odločitev posega. Pri tem pa IP poudarja, da obrazložitev takšne odločbe, ki ne vsebuje konkretnih navedb, zakaj je organ prosilčevi zahtevi ugodil, ne vpliva na učinkovitost pravnega varstva tretjih oseb (stranskih udeležencev) pri uresničevanju njihove pravice do pravnega sredstva, če izhajamo iz temeljne predpostavke prostega dostopa informacij in možnosti nasprotnega dokazovanja s strani stranskih udeležencev v pritožbenem postopku. Aplicirano na konkretni primer, to po presoji IP pomeni, da s tem, ko je organ do predmetnih dokumentov prosilkini zahtevi v celoti ugodil in o tem izdal ugodilno odločbo zoper katero, je stranski udeleženec vložil pritožbo, pritožbeni ugovor neobrazloženosti in pavšalnosti odločbe in s tem nezmožnosti preizkusa le-te, ni utemeljen.

Enako velja glede pritožbenega ugovora kršitve kontradiktornosti postopka s tem, ko pritožniku po prejemu izpodbijane odločbe ni bil omogočen vpogled v listine, ki so predmet odločitve. IP pri tem opozarja na 12. člena ZInfP, ki omejuje pravico stranke do pregleda spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja in v prvem odstavku določa, da pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, do pravnomočnosti odločbe IP ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Ta določbo ZInfP se nanaša na vse stranke postopka, torej tako prosilca kot tudi na stranske udeležence in izhaja iz namena zakonodajalca po varstvu izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem IP poudarja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja presoja z vidika, do katerih informacij je upravičena splošna javnost in ne posebni upravičenci po posameznih področnih zakonih. Zato te pravice ni enačiti s posebno pravico do pregledovanja in prepisovanja dokumentov, ki jo daje 82. člen ZUP strankam v postopku in osebam, ki verjetno izkažejo pravno korist. Tudi če bi prosilec izkazal pravno korist za prepisovanje in pregledovanje dokumentov po 82. členu ZUP, pa to ne bi vplivalo na odločanje v postopku po ZDIJZ. S sklicevanjem na pravico do vpogleda v zadevo na neki drugi pravni podlagi (npr. 82. člen ZUP), namreč ni mogoče zaobiti specialnih določb glede pregleda spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja, kot jih določa 12. člen ZInfP.

1. Predmet presoje in obseg zahteve

Ker je pritožnik vložil pritožbo samo zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe, so predmet presoje v tem pritožbenem postopku dokumenti, navedeni v tretji alineji prvega odstavka obrazložitve te odločbe. Gre za naslednje dokumente: dopis ministrstva št. 5442-94/2017/34, z dne 25. 10. 2017 na InnoRenevv CoE in vse morebitne odgovore lnnoRenew CoE nanj.

Iz izpodbijane odločbe in dokumentacije, ki jo je IP posredoval organ, izhaja, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti iz tretje alineje prvega odstavka obrazložitve te odločbe obstajajo naslednji dokumenti:

• dopis organa, št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 2017 s prilogo: »Kampus Livade – poročilo natečajne komisije«,
• dopis organa, št. 5442-94/2017/53 z dne 23. 3. 2018,
• in dokumenti, ki se pri organu vodijo pod evidenčnimi številkami: 5442-94/2017/54, 5442-94/2017/55, 5442-94/2017/56, 5442-94/2017/68 in 5442-94/2017/69.

V predmetni zadevi ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, (gre za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki). Sporno pa je vprašanje, ali so te prosto dostopne glede na izjeme iz 5. a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

1. Izjema poslovne skrivnosti

Organ je dostop do predmetih dokumentov odobril in pri tem navajal, da je ugotovil, da glede teh dokumentov ne obstoji nobena od izjem iz 6. člena ZDIJZ, zato je v celoti ugodil prosilčevi zahtevi za vpogled vanje, kot to izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.

Pritožnik je v pritožbi glede predmetnih dokumentov uveljavljal izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je IP v pritožbenem postopku presojal utemeljenost te izjeme.

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

ZDIJZ torej glede opredelitve poslovne skrivnosti napotuje na uporabo določb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa dva kriterija za opredelitev poslovne skrivnosti. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa, ne glede na to ali so določeni s sklepi, podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1).

V obravnavi zadevi med strankama ni sporno, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen, saj nobeden od stranskih udeležencev v postopku predmetnih dokumentov ni označil kot poslovno skrivnost, oziroma o tem ni odločil s sklepom ali podal izjave o tem. Prav tako niso navedli, da bi to izhajalo iz kakšnega njihovega splošnega ali posamičnega akta, niti to ne izhaja iz spisovne dokumentacije zadeve. Ker pa se je pritožnik v pritožbi skliceval na (premoženjsko) škodo, ki bi v primeru razkritja predmetnih dokumentov nastala vsem pogodbenim partnerjem, ki sodelujejo pri tem projektu, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je glede zahtevanih informacij izpolnjen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).

Če podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, lahko uživajo tovrstno zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja.

Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje družbe, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini, hkrati pa to tudi pomeni, da gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba[1]. Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili: da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj[2]. Za poslovno skrivnost gre torej takrat, kadar je vsebina dokumenta taka, da razkriva podatke o stanju, delovanju ali načrtovanih aktivnostih gospodarskih subjektov, ki jih zaradi konkurenčnih razlogov (tekma za obstoj na trgu in maksimiranje dobička v razmerju do drugih gospodarskih subjektov) ni dopustno razkrivati tretjim osebam.

Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. čl. ZGD-1 je po ustaljeni sodni praksi[3] primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Ti so namreč tisti, ki imajo praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem delujejo, kar pomeni, da imajo tudi vedenje, kaj pomeni razkritje posameznega njihovega dokumenta javnosti za njihov konkurenčni položaj na trgu. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009, na kateri se je sklicevala tudi organ v izpodbijani odločbi. IP torej poudarja, da za izpolnitev objektivnega kriterija torej ne zdošča zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost.

Pri ugotavljanju, ali je objektivni kriterij poslovne skrivnosti v konkretni zadevi izpolnjen, je IP izhajal iz postopka, v katerem so nastali predmetni dokumenti. Projekt »Renewable Materials and Health/ Environments Research and Innovation Centre of Excellence (lnnoRenew CoE)« št. 739574, dne 11. 11. 2016 je bil izbran za sofinanciranje na javnem razpisu Evropske komisije WIDESPREAD-2016-2017- TeamingPhase2, z dne 14. 10. 2015, v okviru instrumentov osmega Okvirnega programa za

raziskave in inovacije (2014-2020) Obzorja 2020, pogojno podprtega za komplementarno financiranje iz Proračuna Republike Slovenije s Sklepom Vlade RS št. 54400-16/2014/5, z dne 24. 7. 2014, v primeru izbora projekta na evropski ravni. Projekt se izvaja s konzorcijem desetih partnerjev, Konzorcijska pogodba je bila sklenjena dne 31. 3. 2017 z desetimi konzorcijskimi partnerji, in sicer

Univerza na Primorskem, Javni Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir in InnoRenevv CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije

na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Univerza v Mariboru, Nacionalni

inštitut za javno zdravje, Zavod e-Oblak poslovne in raziskovalne dejavnosti, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije in Fraunhofer Gesellschaft zur Foerderung der Angevvandten Forschung E.V. Ministrstvo je nato pripravilo neposredno potrditev operacije ter poziv za oddajo vloge in investicijske dokumentacije, kjer je izbralo projekt lnnoRenew Center odličnosti - lnnoRenew CoE, ki ga izvaja konzorcij šestih partnerjev; Univerza na Primorskem, Javni Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Inštitut za celulozo in papir in lnnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja in Univerza v Mariboru. Konzorcijska pogodba št. 2017/1 za izvedbo Renewable materials and healthy environments research and innovation centre of excellence -lnnorenew CoE je bila sklenjena 30. 8. 2017.

IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe stranskega udeleženca, s katerimi utemeljuje nastanek škode v okviru izpolnjevanja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, zelo pavšalne in neizkazane, saj navaja le, da bi zaradi razkritja predmetnih dokumentov vsem pogodbenim partnerjem, ki sodelujejo pri tem projektu, nastala premoženjska škoda, saj bi s tem prosilec (in tretje osebe) posamezne podatke lahko zlorabili v njihovo škodo. Ker sam razpis še ni javno objavljen, se zaenkrat še nihče od ponudnikov na trgu ni mogel seznaniti s pogoji razpisa, prav tako tudi ne z vrednostmi posameznih postavk. Razkritje pa bi lahko slednje vodilo do podajanja nekonkurenčnih ponudb, pridobivanja protipravne prednosti.

S temi navedbami pritožnik po presoji IP ni uspel izpolniti dokaznega bremena glede očitne potrebe po varstvu predmetnih informacij in izkazati občutnega nastanka škode, saj so njegove navedbe o nastanku škode ostale neizkazane. Splošnih in hipotetičnih oziroma z ničemer konkretiziranih navedb namreč niti ni mogoče upoštevati oziroma šteti za utemeljene, tako da pritožnik ni izkazal, da bi pri zahtevanih informacijah šlo za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Poleg tega so utemeljeni poudarki organa v dopisu, št. 090-31/2018/24 z dne 28. 8. 2018, da gre za dokumente, ki jih je v večjem delu pripravil organ (npr. dopisa organa, št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 201 in št. 5442-94/2017/53 z dne 23. 3. 2018, prvi del dokumenta št. 5442-94/2017/56, dokument št. 5442-94/2017/68). Prav tako so med njimi dokumenti, ki jih je pripravil drug državni organ, npr. dokument št. 5442-94/2017/69, ki ga je pripravil Direktorat za javno naročanje Ministrstva za javno upravo. Glede teh dokumentov IP pojasnjuje, da kot taki zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti pritožnika. Po vpogledu v samo vsebino teh dokumentov pa je IP ugotovil, da predstavljajo:

• dopis, št. organa, št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 2017: odgovor organa, s katerim je odobril prošnjo Univerze na Primorskem za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za neposredno potrditev operacije in pojasnilo v zvezi s posredovanjem Osnutka idejne zasnove za objekt InnoRenew, s prilogo: »Kampus Livade – poročilo natečajne komisije«, ki je javno objavljana na spletu, kot bo obrazloženo v nadaljevanju,
• dopis organa, št. 5442-94/2017/53 z dne 23. 3. 2018: naslovljen na InnoRenew COE, v zvezi z reševanjem problematike projektiranja objekta InnoRenew CoE,
• dokument, št 5442-94/2017/54: odgovor InnoRenew CoE v zvezi reševanjem problematike projektiranja tega objekta,s prilogo v angleškem jeziku in predstavlja Deklaracijo o nameri sodelovanja prosilca pri Živem laboratoriju v predmetnem objektu,
• dokument, št. 5442-94/2017/55 in dokument, št. 5442-94/2017/56: korespondenca glede dogovarjanje termina za sestanek med organom, prosilko in pritožnikom,
• dokument, št. 5442-94/2017/68: vprašanje organa glede tolmačenja javno-naročniške zakonodaje,
• dokument, št. 5442-94/2017/69: odgovor Direktorata za javno naročanje Ministrstva za javno upravo glede tolmačenja javno naročniške zakonodaje v zvezi z izvedbo projektiranja z lastnimi kadri.

Glede na navedeno in pregledano vsebino naštetih dokumentov, IP ugotavlja, da ne gre za dokumente, ki bi bili del vloge prijavitelja Univerze na Primorskem (in ostalih udeležencev) v zvezi s predmetnim natečajem in bi lahko v tem okviru pomenili poslovno skrivnost pritožnika, pač pa gre za dokumente, ki vsebujejo dopisovanje v zvezi s tolmačenjem javno naročniške zakonodaje, ki se nanaša na objekt InnoRenew CoE, problematiko glede projektiranja tega objekta in dogovarjanje termina za sestanek med organom, prosilko in pritožnikom v zvezi s tem. Takšna vsebina dokumentov po presoji IP ne more pomeniti poslovne skrivnosti pritožnika, saj ni očitno, da bi mu zaradi razkritja teh dokumentov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Poleg tega je treba pri presoji obstoja poslovne skrivnosti glede konkretnih dokumentov upoštevati tudi dejstvo, da je bil projekt InnRenew CoE (so)financiran s strani Republike Slovenije, kar pomeni, da gre za porabo javnih sredstev. Pri tem IP poudarja, da se mora vsakdo, ki sodeluje na takšnem javnem natečaju, zavedati, da gre za javni natečaj, ki je financiran s strani javnega sektorja, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti in javnosti ter tudi odgovornosti. Ob tem ni odveč pojasniti, da je v zvezi s podatki, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev (za kar gre v obravnavanem primeru), že ZDIJZ opravil presojo javnega interesa za prost dostop do teh podatkov, s tem, ko je v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena izrecno določil, da so ti podatki absolutno javno dostopni, čeprav je glede njih ugotovljena izjema poslovne skrivnosti. Poleg tega IP izpostavlja, da je priloga dopisa organa, št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 2017, tj. »Kampus Livade – poročilo natečajne komisije«, javno objavljeno na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije [4]. Gre za zaključno poročilo in dopolnjeno zaključno poročilo javnega projektnega odprtega enostopenjskega natečaja za urbanistično in arhitekturno rešitev za Univerzitetni Kampus Livade v Izoli. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da ZDIJZ proaktivno objavo (tj. posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet) dokumentacije na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov, predvideva v 4. točki prvega odstavka 10. člena. Ta določba je konkretizirana v 10. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki v prvem odstavku določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi, med katerimi 4. točko določa objavo zaključnega poročila ali povzetka o poteku in rezultatih porabljenih sredstev. Iz tega izhaja, da je že sam zakon predvidel, da je predmetni dokument (zaključno poročilo) informacija javnega značaja in ji pripisal večjo stopnjo transparentnosti, torej obveznost proaktivne objave.

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da v zvezi z dokumenti, ki so predmet tega pritožbenega postopka, ne obstajala izjema iz naslova poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je pritožba v tem delu neutemeljena.

1. Izjema varstva osebnih podatkov

Ker je organ v izpodbijani odločbi glede relevantnih dokumentov zatrjeval, da ne obstoji nobena od izjem od prosto dostopnih informacij iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v okviru presoje materialnega prava v zvezi s pritožbo, preverjal, ali ta zaključek organa drži. Še posebej je ugotavljal

obstoj izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov) v zvezi z navedbami osebnih imen oziroma podpisov na predmetnih dokumentih.

Z vpogledom v te dokumente je IP ugotovil, da dva, in sicer: dopisa organa , št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 2017 in št. 5442-94/2017/53 z dne 23. 3. 2018, vsebujeta osebne podatke (ime in priimek) dveh fizičnih oseb, za razkritje katerih ne obstaja veljavna pravna podlaga v sladu z Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), oziroma Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES, niti zato ne obstaja zakonita pravna podlaga v katerekoli IP poznanem pravnem aktu, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati.

V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. Ker po presoji IP zakonska podlaga za razkritje osebnih podatkov teh dveh fizičnih oseb ne obstaja, gre za varovane osebne podatke.

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

Ostali osebni podatki na dokumentih, ki so predmet tega pritožbenega postopka, po presoji IP niso varovani osebni podatki, saj gre za imena in priimke vodilnih oseb pri organu in oseb, ki so vodile postopek, torej oseb, ki so opravljale javno funkcijo oziroma ki so (bile) zaposlene pri organu in katerih funkcija/delovno mesto je (bila) tudi splošno znana (namestnica predsednika komisije, generalni direktor Direktorata za znanost, generalni direktor Direktorata za investicije, direktorica pritožnika, generalni direktor direktorata za javno naročanje, javna uslužbenka pri organu), zaradi česar pri tem, upoštevajoč prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne gre za varovane osebne podatke.

Glede na vse navedeno, IP zaključuje, da mora organ prosilki omogočiti vpogled v predmetna dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in dostop do dopisov organa, št. 5442-94/2017/34 z dne 25. 10. 2017 in št. 5442-94/2017/53 z dne 23. 3. 2018, omogočiti v obliki delnega dostopa.

1. Sklepno

Ker je torej IP v zvezi s predmetnimi dokumenti ugotovil, da izjema poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) ne obstaja, je pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka). V zvezi z dvema dokumentoma pa je ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato je v zvezi s tem, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, v tem delu pritožbi ugodil in prosilki omogočil dostop do teh dveh dokumentov (vpogled) v obliki delnega dostopa, na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ZDIJZ (1. točka izreka).

Organ je prosilki dolžan omogočiti vpogled do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki in 2. točki izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe.

K. III. točki izreka

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Komentar k prvem odstavku 39. člena ZGD-1, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), avtorji komentarja Marijan Kocbek ... et al., GV založba, 2006, Ljubljana.

[2] Id., str. 194-196.

[3] Npr. sodbe Upravnega sodišča U 32/2008, U 284/2008, II U 308/2014 in II U 289/2013.

[4] https://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=62&elab_id=232#nagr