prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve

POVZETEK:

IP je zavrnil pritožbo prosilca zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, ker je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-182/2018/2

Datum: 17. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (dalje IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 8. 2018, zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-13/2018/6 z dne 9. 8. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 8. 2018 zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, št. 0902-13/2018/6 z dne 9. 8. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 7. 8. 2018 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Navedel je, da je pravna služba Evropske komisije glede arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško izdala dve pravni mnenji (11. oktober 2017 in 14. maj 2018). Organ prosi, da mu po pošti posreduje kopije vseh dokumentov, ki jih poseduje v zvezi z omenjenimi pravimi mnenji (dopise, e- pošto, depeše), in sicer od 1. 1. 2017 do 7. 8. 2018.

O zahtevi prosilca je organ dne 9. 8. 2018 izdal odločbo št. 0902-13/2018/6. V njej navaja, da je ugotovil, da zahteva prosilca nima vseh obveznih sestavin, zato ga je pozval, da jo dopolni. Prosilec je zahtevo dopolnil 9. 8. 2018. Nadalje organa navaja, da je pregledal svoje dokumentarno gradivo in ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Glede na to je zaključil, da zahteva prosilca ne ustreza pogojem iz definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Skladno z navedenim zahtevi prosilca ni moč ugoditi, zato je organ zahtevo zavrnil.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 14. 8. 2018 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, da je bilo v medijih poročano, da je predsednik vlade, dr. Cerar, dejal, da je s pravnim mnenjem Evropske komisije, ki je predmet zahteve prosilca, seznanjen. Težko je torej razumeti zavrnilni odgovor organa, da z zahtevanim dokumentom naj ne bi razpolagal. Kot kaže izjava predsednika vlade, je bil ta z obstojem pravnega mnenja seznanjen in težko je verjeti, da o tem ne bi bil seznanjen tudi organ in da ne bi imel nobenih dokumentov (zapiskov, depeš, e – pošte), ki bi se nanašali na zahtevane dokumente. Iz navedenega razloga torej prosilec vlaga pritožbo in prosi, da se mu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov.

Pritožbo prosilca je organ dne 27. 8. 2018, z dopisom št. 0902-13/2018/11, posredoval v odločanje IP.

V spremnem dopisu organ pojasnjuje, da je bila odločba št. 0902-13/2018/6 z dne 9. 8. 2018 prosilcu vročena dne 10. 8. 2008. Istega dne je organ od prosilca prejel po elektronski pošti novo zahtevo, v kateri prosilec sicer zahteva iste dokumente, kot v zahtevi z dne 7. 8. 2018, vendar pa prosilec v novi zahtevi navaja (dodatno) okoliščino, ki naj bi kazala na to, da organ z dokumenti razpolaga ter svojo zahtevo razširja na dodatne tri dni (ki so pretekli od prvotne zahteve), v obdobju katerih naj bi organ zahtevane dokumente prejel. Dne 14. 8. 2018 je organ prejel še dopis prosilca po pošti, naslovljen kot pritožba zoper odločbo z dne 9. 8. 2018. Glede na to, da je organ oba dopisa prejel po vročitvi odločbe prosilcu in v pritožbenem roku ter se oba nanašata na isto zadevo, organ dopisa prosilca z dne 10. 8. 2018 ne šteje kot novo zahtevo, temveč za prvi del pritožbe zoper odločbo, čeprav ni naslovljen kot tak. Organ ob tem ugotavlja, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba. Pojasnjuje še, da je glede na pritožbene navedbe prosilca ponovno opravil pregled dokumentarnega gradiva in ponovno ugotovil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pač pa je identificiral depešo, ki se na zahtevani dokument nanaša, pri čemer so bili tudi takšni dokumenti predmet zahteve prosilca. O tem dokumentu je organ odločil z dopolnilno odločbo št. 0902-13/2018/10 z dne 27. 8. 2018, s katero je dostop do dokumenta zavrnil iz razloga, ker je ta opredeljen kot tajen na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Dopolnilno odločbo št. 0902-13/2018/10 z dne 27. 8. 2018 je organ posredoval IP v vednost.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ kot organ državne uprave zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno pa je, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Z odločbo št. 0902-13/2018/6 z dne 9. 8. 2018 (dalje izpodbijana odločba) je organ namreč prosilcu dostop zavrnil, ker zahtevanih dokumentov nima.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

V obravnavanem primeru je organ z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca za posredovanje vseh dokumentov, ki jih organ poseduje v zvezi z dvema pravnima mnenjema (11. oktober 2017 in 14. maj 2018) pravne službe Evropske komisije glede arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško, zavrnil, po prejemu nove zahteve (13. 8. 2018) in pritožbe prosilca (14. 8. 2018), pa je organ, pri ponovnem pregledu dokumentarnega gradiva, en dokument »našel« in o njem odločil z dopolnilno odločbo št. 0902-13/2018/10 z dne 27. 8. 2018.

Iz navedenega izhaja, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj je zaključil, da v zvezi z zahtevo prosilca nima nobenega dokumenta, kasneje (kot to izhaja iz dopolnilne odločbe) pa je, na podlagi dodatnih kriterijev, ki jih je navedel prosilec, ugotovil, da v zvezi z zahtevo prosilca razpolaga z depešo št. MBR181853. V postopku izdaje izpodbijane odločbe so tako bile pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene in na pravico prosilca da dostopa do informacij javnega značaja ne vplivajo. Organ je namreč te pomanjkljivosti že odpravil z izdajo dopolnilne odločbe, s katero je dopolnil ugotovitveni postopek, zoper  to, dopolnilno, odločbo pa ima prosilec pravico do samostojnega pravnega sredstva.

Glede na naravo kršitve in dejstvo, da je o dokumentu, ki ga je naknadno identificiral, odločil že organ sam, tudi IP v pritožbenem postopku ne more dopolniti postopka in odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti na drugačen način, kot jih je izvedel že organ sam, z izdajo dopolnilne odločbe. Pri tem IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi se še lahko nanašali na zahtevo prosilca z dne 7. 8. 2018. Organ je namreč v dopisu št. 0902-13/2018/11 z dne 27. 8. 2018 prepričljivo pojasnil, da je ponovno pregledal dokumentarno gradivo, s katerim razpolaga in dodaten dokument (depešo št. MBR181853) našel na podlagi kriterijev, ki jih je prosilec navedel šele v ponovni zahtevi z dne 13. 8. 2018 in v pritožbi z dne 14. 8. 2018, obe vlogi pa je organ prejel šele po izdaji v tem postopku izpodbijane odločbe. Posledično IP ocenjuje, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem in da je odločil o vseh dokumentih, s katerimi razpolaga v zvezi z njegovo zahtevo. Ker drugih dokumentov, razen tistih, o katerih je organ že odločil (tudi z dopolnilno odločbo št. 0902-13/2018/10 z dne 27. 8. 2018) organ nima, jih prosilcu ne more posredovati. Posledično niso izpolnjeni kriteriji glede obstoja informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, pritožbo prosilca zoper izpodbijano odločbo pa je, kljub pomanjkljivostim postopka, treba zavrniti. Ker je IP ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če je tožba poslana priporočeno po pošti, se šteje, da je prispela pravočasno, če je bila oddana na pošto zadnji dan roka za vložitev tožbe. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                            

namestnica pooblaščenke       

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka