prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval podatek o tem v kateri fazi je inšpekcijski postopek in vpogled v spis navedenega postopka. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval popis zadeve, zavrnil pa je vpogled v spis, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva upravnega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je navedena izjema podana. Glede na pritožbene navedbe prosilca in glede na predmet inšpekcijskega postopka je IP dokumente preveril tudi z vidika ali gre za informacije o okoljskih podatkih, ki so absolutno javne. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, ki se nahajajo v inšpekcijski zadevi, niso neposredno povezani z okoljskimi podatki, temveč gre zgolj za postopkovne dokumente in ugotovitve inšpektorice, ki ne predstavljajo okoljskih informacij, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno
 

ODLOČBA:

Številka: 090-177/2018/4

Datum: 18. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 8. 2018, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-73/2018-2 z dne 30. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-73/2018-2 z dne 30. 7. 2018 se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 29. 6. 2018 na organ naslovil dopis, v katere je navedel, da organ vodi na njegovo pobudo postopek zoper prijavljeno zavezanko. Ker se postopek vleče nerazumno dolgo, prosi za informacijo, v kateri fazi je zadeva in ali je predmet še v postopku. Želel bi tudi možnost vpogleda v spis omenjene zadeve.

Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval popis zadeve št. … z zakritimi osebnimi podatki. Zahtevo prosilca za vpogled v zadevo je organ zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da se zahteva prosilca nanaša na inšpekcijsko zadevo št. …, v kateri pa inšpekcijska odločba ni bila izdana in je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi. Ker je postopek še v ugotovitveni fazi, uradna oseba ocenjuje, da bi posredovanje katerih koli dokumentov prosilcu, oziroma da bi omogočil vpogled v dokumente in s tem seznanitev z vsebino zadeve, lahko škodovalo inšpekcijskemu postopku in da je podan razlog iz 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se kot informacija javnega značaja ne posredujejo podatki, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil  pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Organ je ugotovil, da so bili zahtevani dokumenti sestavljeni oz. pridobljeni v inšpekcijskem postopku. Inšpekcijski postopek je upravni postopek, v katerem organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizičnih ali pravnih oseb oz. drugih strank na področju upravnega prava. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je Zakon o splošnem upravnem postopku, za inšpekcijske postopke velja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). Temeljni predpis na področju graditve objektov je Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. I. RS, št. 102/04 s spremembami), ki določa pristojnost gradbenih inšpektorjev za nadzorstvo in inšpekcijske ukrepe v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Nesporno je torej, da je inšpekcijski postopek, ki ga vodijo gradbeni inšpektorji v skladu z določili ZGO, ZIN in ZUP, upravni postopek. Prvi pogoj za izjemo po 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je torej izpolnjen.

Dokazovanje drugega pogoja, to je, da bo razkritje informacije škodovalo upravnemu postopku, pa zahteva izvedbo škodnega testa. Uradna oseba organa je zato pretehtala, ali bi razkritje informacij škodovalo izvedbi konkretnega inšpekcijskega postopka. Uradna oseba je, kot je bilo že navedeno, najprej ugotovila, da je inšpekcijski postopek še v ugotovitveni fazi in da o zadevi še ni bilo odločeno z upravnim aktom. Inšpektor namreč še ugotavlja dejansko stanje in pridobiva potrebne podatke za odločitev. Za pravilno odločitev mora biti dejansko stanje resnično ugotovljeno in v ta namen je potrebno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP). Prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov pa bi lahko ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj v tej fazi postopka dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Ker torej ugotovitveni postopek še poteka, bi s prezgodnjim posredovanjem informacij lahko v javnost prišli pomanjkljivi ali napačni podatki, torej napačne informacije.

Zato obstaja tveganje raznih pritiskov na inšpektorja, predvsem v luči čimprejšnjega ukrepanja, to je izdaje odločbe. S tem bi bila kršena tudi temeljna načela ZUP - predvsem načelo samostojnosti pri odločanju, po katerem inšpektor samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja potrebna dejstva in okoliščine (12. čl. ZUP); načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, po katerem mora inšpektor pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, vendar ne na škodo drugih ali v nasprotju z javno koristjo (7. čl. ZUP); načelo materialne resnice, po katerem mora inšpektor ugotoviti resnično dejansko stanje (1. odst. 8. čl. ZUP) in načelo proste presoje dokazov, po katerem inšpektor sam presodi, katera dejstva je šteti za dokazana (10. čl. ZUP). Zaradi nepravilnega oz. nepopolnega razumevanja dokumentov in pritiskov javnosti bi bila možnost inšpektorja, da objektivno in pravilno odloči o stvari, bistveno otežena oz. zmanjšana. Glede na določila ZGO-1 gre v konkretnem primeru za zahtevni upravni postopek, v katerem mora inšpektor ugotoviti dejansko stanje ter nato presoditi o morebitnih nepravilnostih in upravnih ukrepih. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov v fazi, ko postopek še traja, pa bi lahko tudi resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov. Zavezanci in druge osebe, ki bi v konkretnih postopkih lahko nudile koristne informacije, bi namreč lahko prikrile ali celo uničile določene dokumente ali informacije, pomembne za odločanje v inšpekcijskem postopku. Tako bi bilo inšpektorju bistveno oteženo ali celo onemogočeno ugotoviti resnično dejansko stanje, ki je predpogoj za izdajo zakonite in pravilne inšpekcijske odločbe. Gradbeni inšpektor namreč ne more izdati odločbe na podlagi verjetno izkazanih dejstev (glede na 2. odst. 8. čl. ZUP), temveč mora ugotoviti resnično dejansko stanje in ga tudi dokazati. Zaradi tega, pa tudi zaradi pritiska javnosti, javnih razprav in raznih zaključkov (npr. v medijih), pa bi bila lahko izdana nepravilna ali nezakonita inšpekcijska odločba, ki bi jo nato pritožbeni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovnem postopku pa inšpektor še vedno ne bi mogel izdati pravilne odločbe, če ne bi mogel pridobiti vseh potrebnih dokazov (prikriti, uničeni). Tako bi bilo dejansko nemogoče izdati pravilno in zakonito inšpekcijsko odločbo (načelo materialne resnice). Poleg tega bi se postopek po nepotrebnem podaljšal, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP), po katerem je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku in da se izda zakonita in pravilna odločba. Iz razloga dolgotrajnih postopkov pa bi se spet lahko pojavili razni pritiski na inšpektorja in na celoten organ.  Tako bi bilo delo organa bistveno oteženo. Glede na navedeno je organ ocenil, da bi s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja, še preden je o konkretni zadevi odločeno z upravnim aktom (ta mora biti zavezancem tudi vročen), škodovalo nadaljnji izvedbi inšpekcijskega postopka. V navedenem primeru torej interes javnosti po razkritju zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnega postopka, ki je še v teku.

Dostop do informacije javnega značaja je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oz. motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oz. če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo (enako je navedeno tudi v obrazložitvi odločbe Informacijske pooblaščenke, št. 021-68/2007-15 z dne 11. 10. 2007). Organ je ugotovil, da bi z razkritjem informacij, ki jih zahteva prosilec, v tej fazi lahko škodovalo inšpekcijskemu postopku. S tem pa je izpolnjen drugi pogoj, da se zahtevane informacije ne posredujejo.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 10. 8. 2018 vložil pritožbo, ki jo je organ prejel dne 13. 8. 2018, v kateri je navedel, da je zoper zavezanko vložil prijavo na gradbeno inšpekcijo, saj opravlja nevarno dejavnost v objektu brez gradbenega in uporabnega dovoljenja. Zaradi strahu za zdravje in varnost je vloži prijavo, sedaj pa se želi seznaniti, kako poteka inšpekcijski postopek. Prosilec navaja, da ker ni stranka v postopku, je inšpektorici po približno treh mesecih po vloženi prijavi, poslal elektronsko sporočilo, da mu poda informacijo v kateri fazi je inšpektorski postopek. S prejeto zavrnitveno odločbo se prosilec ne more strinjati. …. Z vpogledom v dokumentacijo ne more nikakor škodovati postopku, kakor navaja organ. Interes prosilca je namreč identičen interesu organa oz. interesu inšpektorice, ki vodi postopek. Cilj mora biti vsem enak, in sicer da postopek poteka hitro, učinkovito in v skladu z zakonodajo. Prosilec je mnenja, da bi vpogled v zadevo le še pospešil postopek, saj se s tem prepreči nerazumevanje in strah, da se postopek ne vodi hitro, učinkovito in skladno z zakonodajo. S tem prosilec ne izvaja pritiska na inšpekcijo in ne škoduje postopku in ne izdaja že pridobljenih podatkov, ker to ni in ne more biti njegov interes.

Prosilec navaja, da se zaveda zahtevnosti postopka, …. Ker prijavljena zavezanka ni spoštovala zakonodaje že vrsto let, so … kršene osnovne pravice do zdravega in čistega okolja. Hkrati si prosilec želi pridržati pravico, da če bo ocenil, da gre za nerazumno dolg in nesprejemljiv inšpekcijski postopek, da s tem seznani nadležne inštitucije, medije in uporabi vsa pravna sredstva.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-73/2018-4 z dne 20. 8. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet presoje v konkretnem primeru je vpogled v dokumentacijo inšpekcijske zadeve, ki se pri organu vodi pod opr. št. …, in sicer je sporno, ali navedena dokumentacija predstavlja izjemo varstva upravnega postopka.

ZDIJZ kot eno temeljnih načel varuje načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja (5. člen), katerega namen je zagotoviti, da so informacije javnega značaja dostopne vsem prosilcem pod enakimi pogoji, ne glede na morebitne posebne okoliščine in dodaten interes posamičnega prosilca. Navedbe prosilca, da je njegov interes enak interesu organa, ki vodi postopek, saj je obema pomembno, da postopek poteka hitro, učinkovito in v skladu z zakonodajo, za odločitev v navedeni zadevi niso bile relevantne. IP namreč kot pritožbeni organ ocenjuje naravo dokumenta in ali je dokument kot tak prosto dostopen vsakomur, ki bi ga zahteval, ne glede na posebne interese, ki jih ima lahko v konkretni zadevi prosilec. IP mora namreč po ZDIJZ prosilca obravnavati enako, kot da bi bil kdorkoli, ki bi zahteval isti dokument, ne glede na posebne interese in okoliščine, ki jih konkretni prosilec izkazuje. ZDIJZ namreč ne razlikuje med prosilci in ne omogoča privilegirane oz. drugačne obravnave tistih prosilcev, ki imajo na drugi zakonski podlagi več pravic ali za dostop do informacij izkazujejo določen interes.

IP dalje pojasnjuje, da je mogoče dostop do informacij javnega značaja omejiti le, če je izpolnjena katera od izjem, ki jih določa 5.a in 6. člen ZDIJZ. Organ se je v konkretnem primeru skliceval na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej na izjemo varstva upravnega postopka, zato je IP v nadaljevanju preveril, ali so podani pogoji za uporabo navedene izjeme.

Skladno s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:

-    zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,

-    razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

IP ugotavlja, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba pogoja za uporabo navedene izjeme. Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, so nastali v postopku, ki ga teorija imenuje »inšpekcijski upravni postopek.« Iz drugega odstavka 3. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIN), izhaja, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim (inšpekcijskim) zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Nadalje četrto odstavek 28. člena ZUP določa, da ima inšpektor že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah. Zaradi navedenega, inšpekcijskega postopka ni mogoče šteti za sui generis postopek, ki bi bil od upravnega postopka oddvojen tip postopka, pač pa gre za poseben upravni postopek, s to posebnostjo, da je poimenovan s posebnim izrazom (nominatni postopek). Posebna postopkovna pravila, ki so določena v ZIN, so potrebna zaradi nekaterih specifik nadzora nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpekcijski upravni postopek vsebuje vse tipične elemente, ki so značilni za upravni postopek:

 -    pravna urejenost,

 -    odločanje o pravicah in obveznostih fizičnih ali pravnih oseb,

 -    podrejanje pravic in obveznosti strank tipičnemu interesu, ki izhaja iz abstraktnih norm pozitivnega prava,

 -    prisotnost in poudarjenost javnega interesa,

 -    razmerje dejanske neenakosti (oblastno odločanje).

Organ je v odločbi izkazal, da so bili dokumenti sestavljeni v okviru upravnega postopka. V nadaljevanju je IP presojal še obstoj drugega pogoja – torej, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda izvedbi upravnega postopka št. ...

IP je na podlagi pregleda posredovane dokumentacije ocenil, da je organ izkazal škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskega postopka, če bi bili dokumenti iz zadeve št. … posredovani javnosti še pred zaključkom inšpekcijskega postopka. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi lahko prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Da je pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja še v teku, izhaja tudi iz popisa zadeve, saj v konkretni zadevi odločba še ni bila izdana. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko tudi po mnenju IP ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov. Zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v predmetnih inšpekcijskih postopkih. Seznanjanje javnosti z informacijami iz posamezne faze inšpekcijskega postopka, dokler ta še teče, bi nedvomno negativno vplivalo na tek samega postopka (z informacijami bi se lahko seznanile priče, ki še niso bile zaslišane, ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj ipd.), posledično pa bi to vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in na odločitev inšpektorja.

IP se strinja z oceno organa, da gre za zahteven upravni postopek, v katerem mora inšpektor še ugotoviti resnično dejansko stanje ter presoditi o morebitnih nepravilnosti in upravnih ukrepih, zato bi lahko razkritje zahtevanih podatkov v tej fazi resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov, kar bi posledično lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe, ki (še) ni bila izdana.

Vse navedeno je IP vodilo do zaključka, da bi v trenutni fazi postopka za njegovo izvedbo lahko nastala škoda, če bi se z dokumenti iz zadeve št. … seznanila javnost. V konkretnem primeru je torej organ, po oceni IP, izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnem inšpekcijskem postopku, in se zato ne more strinjati z navedbami prosilca, da škoda ni izkazana, saj prosilec sam inšpekcijskemu postopku ne bi škodoval, saj me tudi njemu v interesu, da se postopek vodi hitro in zakonito. IP razume pojasnila, iz katerih izhaja prosilec, vendar kot že pojasnjeno, mora pri odločitvi presojati dostop do dokumenta ne glede na posebne interese in razloge prosilca. V primeru, da IP odloči, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, so namreč dokumenti iz spisa lahko pod enakimi pogoji dostopni komurkoli, ne zgolj konkretnemu prosilcu. Z dokumenti bi se torej lahko seznanili tudi tiste osebe, ki ne bi imele enakih interesov, kot jih ima prosilec sam, zaradi česar bi nastala škoda za konkretni inšpekcijski postopek.

Upoštevajoč navedeno je treba pritrditi odločitvi organa, da je na dan izdaje izpodbijane odločbe dokumenti iz zadeve št. … izpolnjeval vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, za navedene dokumente ni presojal obstoja morebitnih drugih izjem po ZDIJZ.

Je pa glede na navedbe prosilca, IP dokumente pregledal tudi z vidika druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (t. i. okoljske informacije). Druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na obstoj izjeme upravnega postopka) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. IP je pregledal celotno dokumentacijo iz inšpekcijske zadeve in ugotovil, da se dokumenti, ki se nahajajo v sami zadevi, neposredno ne nanašajo na okoljske podatke, temveč gre za pridobivanje dokumentacije in zapise inšpektorice, ki se nanašajo na pregled gradbene in uporabne dokumentacije, ter zapisnik o ugotovljenem stanju, ki sam po sebi ne vsebuje okoljskih informacij, kot jih določa Zakon o varstvu okolja, saj ne gre za ugotovitve, ki bi se neposredno nanašale na okolje (tj. tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, kot npr. voda, zrak, tla) ali na odpadke. Izjema iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej v konkretnem primeru ni podana.

Na podlagi zgoraj navedenega ja IP sledil odločitvi organa in v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                                

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka