prosilec - Avditorij Portorož

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel prejeti dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom za 38. festival Melodij morja in sonca Portorož 2018. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je razkritje osebnih podatkov v zvezi z izbranimi skladbami skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do podatkov dovoli, ko gre za podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev. Podatki prijaviteljev neizbranih skladb so zaupni, saj IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Prav tako so varovani osebni podatki naslovi vseh prijaviteljev skladb (izbranih in neizbranih), saj niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev. Stvaritve, s katerimi so posamezni prijavitelji neuspešno konkurirali na javnem razpisu (naslov neizbrane skladbe, izvajalec neizbrane skladbe in zvočni posnetki neizbranih skladb), so poslovna skrivnost prijaviteljev po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Podatki, ki se nanašajo na izbrane skladbe (naslovi izbranih skladbe, izvajalci izbranih skladb in zvočni posnetki izbranih skladb), pa so zaradi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. Tudi pri razkrivanju podatkov o imenih in priimkih članov strokovne komisije je treba upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-172/2018/5

Datum: 5. 11. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 27. 7. 2018, zoper odločbo Avditorija Portorož – Portorose, Senčna pot 8/a, 6320 Portorož (v nadaljnjem besedilu organ), brez številke z dne 16. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 27. 7. 2018 se delno ugodi in se 2. točka odločbe Avditorija Portorož – Portorose, brez številke z dne 16. 7. 2018, delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati zapisnik 38. Melodij morja in sonca z dne 7. 5. 2018, pri čemer je dolžan prekriti peti stolpec z naslovi in vse vrstice v tabeli, razen vrstic pod zaporednimi številkami 14, 20, 28, 33, 35, 38, 41, 52, 59, 60, 62, 68, 69, 74, 82 in 85.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je 25. 5. 2018 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od organa želel pridobiti dokumentacijo, na podlagi katere je strokovna komisija izbrala skladbe za letošnji 38. festival Melodij morja in sonca. Zahtevane informacije, in sicer seznam vseh prejetih prijav na razpis in zaznamke o morebitni izločitvi prijav zaradi neizpolnjevanja pogojev ali nepopolnosti prijave, zvočne posnetke skladb, opredelitev načina izbora skladb, ocene oz. opredelitve do ocenjevanih skladb posameznih članov žirije, točkovanje skladb posameznih članov žirije in seštevek točk ter zapisnik izbora z morebitnimi prilogami, je želel pridobiti v elektronski obliki ali v obliki fotokopij, zvočne posnetke pa na vpogled.

Po pozivu IP, št. 0900-102/2018/2 z dne 9. 7. 2018, zaradi molka organa, je organ o zahtevi odločil in prosilcu omogočil dostop do Pravilnika izbiranja skladb za sodelovanje na 38. festivalu Melodij morja in sonca Portorož 2018 in načina glasovanja na 38. festivalu Melodij morja in sonca Portorož 2018, kot dokumenta, ki opredeljuje način izbora skladb, v preostalem delu pa zahtevo zavrnil z odločbo, brez številke z dne 16. 7. 2018. Dostop do seznama vseh prejetih prijav na razpis, zaznamka o morebitni izločitvi prijav zaradi neizpolnjevanja pogojev ali nepopolnosti prijave, ocen oz. opredelitev do ocenjevanja skladb posameznih članov žirije, točkovanja skladb posameznih članov žirije, seštevka točk ter zapisnika izbora z morebitnimi prilogami je organ zavrnil zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vsi našteti zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke prijaviteljev, izvajalcev skladbe, avtorjev glasbe, avtorjev besedila in avtorjev aranžmaja. Osebni podatek v tem pogledu je tudi naslov skladbe, saj so vsi navedeni posamezniki določljivi tudi prek tega podatka. Vsi navedeni: prijavitelj skladbe na razpis, izvajalec, avtor glasbe, avtor besedila in avtor aranžmaja, so v smislu zakona o varstvu osebnih podatkov posamezniki in uživajo varstvo osebnih podatkov. Zahtevani dokumenti, na katerih bi bili vidni le imena članov komisije za izbor in njihova ocena, ne pa tudi naslov skladbe, osebno ime prijavitelja, izvajalca, avtorja glasbe, avtorja besedila in avtorja aranžmaja, pa ne bi dosegli namena prosilca, poleg tega bi v posamičnih primerih še vedno lahko omogočali določljivost ali prijavitelja, izvajalca, avtorja glasbe, besedila ali avtorja aranžmaja. Dostop do zvočnih posnetkov skladb je organ zavrnil, ker z njimi ne razpolaga več. Kot je navedel, je po zaključenem postopku izbora zvočne posnetke neizbranih skladb vrnil avtorjem, v prvih štirinajstih dneh maja 2018.

Prosilec je 27. 7. 2018 zoper izdano odločbo organa, brez številke z dne 16. 7. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo. Navedel je, da trditev organa o obstoju izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri dostopu do seznama vseh prijavljenih skladb ne drži, saj ključni elementi seznama, tj. naslovi skladb, ki jih je organ prejel kot prijave ter zaznamki o pravilnosti in pravočasnosti prijav, ne predstavljajo osebnih podatkov. Dostopa do osebnih podatkov prosilec niti ne zahteva. V zvezi z zavrnitvijo dostopa do zvočnih posnetkov prijavljenih skladb je prosilec navedel, da sam sodi med neizbrane avtorje in zvočnega posnetka ni dobil vrnjenega, zato ne verjame, da bi organ od 68 neizbranih skladb zadržal samo njegov posnetek. Utemeljitev organa pa se prav tako ne more nanašati na izbrane skladbe. V zvezi s posredovanjem Pravilnika kot informacije o opredelitvi načina izbora skladb je prosilec navedel, da Pravilnik v nobenem členu ne navaja predpisanih meril glede izbire najustreznejših skladb ter treh rezervnih, zato zahteva, da mu organ omogoči dostop do informacije o opredelitvi načina izbora skladb. Prav tako se prosilec ne strinja, da točke, ki so jih posamezni člani žirije pripisali posameznim ocenjevanim skladbam, in seštevek točk posameznih ocenjevanih skladb, predstavljajo osebne podatke. Enako je vztrajal pri trditvi organa v zvezi z zapisnikom izbora. Po mnenju prosilca naslovi skladb, obrazložitve strokovne komisije, kot jih predvideva 12. člen Pravilnika, ter vse morebitne nadaljnje izjave in pripombe, ki se nanašajo na posamezno skladbo, ne predstavljajo osebnih podatkov.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, temveč jo je 3. 8. 2018 odstopil v reševanje IP. V dopisu je pojasnil, da so po prejemu pritožbe ponovno pregledali dokumentacijo in ugotovili, da so zvočne posnetke vrnili prijaviteljem, ki so to zahtevali, ostale pa trenutno še hranijo in bi jih uničili, če ne bi bilo predmetnega postopka. Čeprav je bilo dejansko stanje, na katerega je oprta odločba, v delu ugotovljeno napačno, to ne bi vplivalo na odločitev iz izreka izpodbijane odločbe. Dostop do zvočnih posnetkov skladb, ki jih zgolj zaradi tega postopka organ še hrani, je treba namreč zavrniti ne le zaradi varstva avtorskih pravic, pač pa tudi zaradi varstva osebnih podatkov - glasu na zvočnih posnetkih, saj gre za zvočne posnetke, ki nikoli niso bili javno predvajani, vprašanje je ali sploh in kdaj bodo. Izjema so zvočni posnetki skladb, ki so bile javno predstavljene na festivalu 15. 7. 2018 in so že javno dostopne (posnetek je na voljo na povezavi: https://4d.rtvslo.si/arhiv/melodije-morja-in-sonca/174551477) ter jih pritožnik lahko kadarkoli posluša. V zvezi s preostalimi zvočnimi posnetki skladb, ki niso bili predstavljeni javnosti, je organ navedel, da uživajo zaščito pred dostopom zaradi varstva osebnih podatkov - sledeč sodbi Upravnega sodišča RS II U 469/2013 z dne 14. 5. 2014. Iz predmetne sodbe med drugim izhaja, da bi bil zvočni posnetek kot informacija javnega značaja lahko razkrit le, če bi bil pred tem zakonito javno objavljen prek masovnih medijev. Kot že navedeno morajo zvočni posnetki skladb, ki javnosti še niso bile predstavljene, uživati enako varstvo kot katerikoli drugi zvočni posnetki. Tudi v teh primerih je treba varovati način uporabe glasu (čustva v glasu, točnost petja ipd.), dokler nosilec pravice do varstva osebnih podatkov ne sprejme odločitve o javni objavi zvočnega posnetka. Organ je tudi v preostalem delu vztrajal pri obrazložitvi iz izpodbijane odločbe in poudaril, da je osebni podatek tudi naslov skladbe, saj je neposredno povezan s posamezniki: avtorji besedila, glasbe, aranžmaja, pevci in so ti v povezavi z njim določljivi.

Po pozivu IP, št. 090-172/2018/2 z dne 10. 8. 2018, je organ posredoval zahtevano dokumentacijo, ki jo je IP prejel 24. 8. 2018. V zvezi z obstojem zahtevane dokumentacije je IP 9. 10. 2018 z organom opravil tudi pogovor (uradni zaznamek, št. 090-172/2018/4).

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Iz pritožbe prosilca z dne 27. 7. 2018 izhaja, da v celoti vztraja pri zahtevi za posredovanje oz. vpogledu v zahtevano dokumentacijo in se ne strinja z zavrnitvijo, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do:

1. seznama vseh prejetih prijav na razpis, zaznamkov o morebitni izločitvi prijav zaradi neizpolnjevanja pogojev ali nepopolnosti prijave,
2. zvočnih posnetkov skladb,
3. ocen oz. opredelitve do ocenjenih skladb posameznih članov žirije, točkovanja skladb posameznih članov žirije in seštevka točk,
4. opredelitve načina izbora skladb ter
5. zapisnika izbora z morebitnimi prilogami.

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. varstvo osebnih podatkov).

1. Seznam vseh prejetih prijav

IP je ugotovil, da se seznam vseh prejetih prijav nahaja v zapisniku strokovne komisije 38. Melodij morja in sonca z dne 7. 5. 2018. Seznam je v obliki tabele, ki vsebuje sledeče stolpce: zap. št. ovojnice, prejeta dne, št. pošte, pošilja, naslov, naslov skladbe, izvajalec. Organ je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) zavrnil dostop do celotnega seznama, v zvezi z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ pa je navedel, da le-ta ne bi dosegel namena prosilca, poleg tega pa bi še vedno omogočal določljivost posameznika.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP je ugotovil, da so prijavitelji skladb lahko zgolj fizične osebe, saj iz razpisne dokumentacije izhaja, da se na razpis lahko prijavijo vsi avtorji skladb (glasbe, besedila, priredbe oz. aranžmaja) in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izpolnjujejo v tem razpisu določene pogoje^[2]. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljnjem besedilu ZASP) v 10. členu določa, da je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Pojem »izvajalec« pa se prav tako nanaša na fizično osebo, saj po prvem odstavku 118. člena pomeni igralca, pevca, glasbenika, plesalca in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela. V primeru izvajalcev, ki sodelujejo pri izvedbi v skupini, pa so le-ti dolžni pooblastiti enega izmed članov kot svojega zastopnika, tako da prijavitelj ne more biti npr. glasbena skupina kot taka, ampak njen zastopnik, tj. fizična oseba. Glede na to, da so prijavitelji fizične osebe, so imena in priimki ter naslovi njihovi osebni podatki, prijavljene skladbe pa ustvarjeno delo, s katerim konkurirajo na javnem razpisu.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je ugotovil, da je razkritje osebnih podatkov v zvezi z izbranimi skladbami skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do podatkov dovoli, ko gre za podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter primere, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače). Glede na razpisne pogoje je nedvoumno, da naj bi bile na 38. festivalu Melodije morja in sonca 2018 podeljene velika nagrada MMS 2018 ter nagrade strokovne žirije (točka 15 razpisa). Poleg tega naj bi organizator izplačal prijaviteljem skladb, ki so bile izbrane za sodelovanje na 38. festivalu Melodije morja in sonca 2018, odmeno v višini 400,00 EUR bruto na prijavitelja (točka 16 razpisa). Tudi 24. člen Pravilnika izbiranja skladb za sodelovanje na 38. festivalu Melodij morja in sonca Portorož 2018 in načina glasovanja na 38. festivalu Melodij morja in sonca Portorož 2018 z dne 1. 2. 2018 (v nadaljnjem besedilu Pravilnik) določa, da strokovna žirija podeljuje nagrade za glasbo, besedilo, interpretacijo vokalnega solista in obetavnega izvajalca oz. avtorja, 26. člen Pravilnika pa, da zmagovalna skladba prejme Veliko nagrado MMS 2018. Tako so s porabo javnih sredstev neposredno povezane izbrane skladbe strokovne komisije, ki so bile izvedene na samem festivalu, osebni podatki (ime in priimek prijaviteljev izbranih skladb) pa zato niso varovani. Tako je IP odločil, da so prosto dostopne informacije javnega značaja v tabeli zapisnika vrstice pod zaporedno številko 14, 20, 28, 33, 35, 38, 41, 52, 59, 60, 62, 68, 69, 74, 82 in 85.  Podatki prijaviteljev neizbranih skladb so zaupni, saj IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Obljube tovrstnih nagrad namreč ne moremo šteti za zadostno pravno podlago za razkrivanje podatkov o imenih in priimkih vseh prijaviteljev. Prav tako so varovani osebni podatki naslovi vseh prijaviteljev skladb (izbranih in neizbranih), saj niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev (peti stolpec tabele).

V zvezi s stvaritvami, s katerimi so posamezni prijavitelji konkurirali na javnem razpisu (naslov skladbe, izvajalec skladbe in zvočni posnetki skladb), je IP ugotovil, da gre pri teh podatkih za poslovno skrivnost, ki je  varovana po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo, da gre pri navedenih podatkih za poslovno skrivnost v smislu gospodarskega prava, je odločilno, da prijavitelj skladbe, ki je lahko avtor ali/in izvajalec pri skladbi, sodeluje na razpisu kot zastopnik vseh avtorjev in izvajalcev pri posamezni skladbi, ti pa s posameznimi skladbami kot imetniki materialnih avtorskih pravic vstopajo na trg z uporabniki teh avtorskih del, ter se tako ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Ker opravljajo dejavnost na trgu, so tako po mnenju IP izenačeni z gospodarskimi subjekti, s tem pa lahko sledimo terminologiji in metodiki Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu ZGD-1). ZGD-1 v drugem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). To pomeni, da so, tako prvostopenjski organi kot pritožbeni organ v primerih, ko lahko pride v poštev izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne le upravičeni ampak tudi dolžni paziti na to, ali so zahtevani podatki take narave, da je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glede na to, da se na razpis lahko prijavijo le avtorska dela, ki še niso bila predvajana javnosti, je očitno, da bi prizadetim strankam z razkritjem njihovih del nastala občutna škoda (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Skladbe kot glasbeno delo z besedilom ali brez besedila so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so varovana dela po ZASP. Prav tako enako varstvo kot samo delo uživajo tudi osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve (6. člen ZASP). Po 15. členu ZASP je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Avtor pa ima po 17. členu ZASP izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno. S tem je ustvarjalec nekega dela (konkretno prijavljene skladbe) nagrajen z »ekskluzivo« nad izkoriščanjem svojega lastnega dela in truda, in bi kakršnokoli drugačno ravnanje tretjih oseb lahko vplivalo na njegov položaj na trgu in mu s tem povzročalo občutno škodo. Tudi posamezni izvajalci imajo izključno pravico npr. dajanja na voljo javnosti fonogramov in videogramov s svojo izvedbo (121. člen ZASP). Za določitev nekega podatka kot predmeta poslovne skrivnosti je pomembno tudi to, da je bilo glasbeno delo znano le določenemu in omejenemu krogu ljudi, kar izhaja tudi iz podpisane izjave avtorjev glasbe in besedila, s katero le-ti zagotavljajo, da gre za njihovo izvirno delo ter da zagotavljajo, da pesem in posnetek njene izvedbe nista bila še nikoli javno predvajana ali objavljena v kakršni koli obliki. Glede na to, da avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela (14. člen ZASP), se lahko ta stvaritev do odločitve avtorja o prvi objavi varuje kot poslovna skrivnost. Le tako se nosilci avtorskih in drugih sorodnih pravic lahko obnašajo poslovno, tržno, ekonomsko zanimivo, hkrati pa onemogočajo kakršnokoli protipravno prilaščanje njihovih stvaritev. Poleg tega ne gre spregledati, da je Republika Slovenija tudi pogodbenica Bernske konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Uradni list SFRJ-MP, št. 14/1975 in 4/1986, Uradni list RS št. 24/1992, Uradni list RS-MP, št. 9/92, št. 3/07), ki je mednarodna pogodba o zaščiti avtorskih del. Ta v 3. členu določa, da varstvo po tej konvenciji uživajo avtorji državljani katere izmed držav unije glede svojih objavljenih in neobjavljenih del, izvedba nekega glasbenega dela pa ne pomeni objave. Tako je IP zaključil, da so stvaritve, s katerimi so posamezni prijavitelji neuspešno konkurirali na javnem razpisu (naslov neizbrane skladbe, izvajalec neizbrane skladbe in zvočni posnetki neizbranih skladb) poslovna skrivnost prijaviteljev po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. Podatki, ki se nanašajo na izbrane skladbe (naslovi izbranih skladbe, izvajalci izbranih skladb in zvočni posnetki izbranih skladb), pa so zaradi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja. Ta namreč določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli tudi, če gre za poslovno skrivnost, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Iz navedenih razlogov je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov izbranih skladb, utemeljena. IP je namreč ugotovil, da je dostop do zahtevanega dokumenta mogoč v obliki delnega dostopa in je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na podatke neizbranih skladb, je pritožba neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega oz. tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe). Odločitev prvostopenjskega organa je bila zakonita (zahtevi se ne ugodi), čeprav je bila v delu dostopa do naslovov neizbranih skladb, njihovih izvajalcev in zvočnih posnetkov, obrazložena z napačnimi razlogi. IP je v tej odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev dostopa (dostop do navedenih podatkov se zavrne zaradi obstoja poslovne skrivnosti prijavitelja kot avtorja ali izvajalca skladbe).

1. Zvočni posnetki skladb

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da z zvočnimi posnetki skladb ne razpolaga (več), vendar je kasneje (v pritožbenem postopku) ugotovil, da so zvočne posnetke vrnili zgolj prijaviteljem, ki so to zahtevali, ostale pa trenutno še hranijo in bi jih uničili, če ne bi bilo predmetnega postopka. Organ je navedel, da je dostop do zvočnih posnetkov neizbranih skladb treba zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov. Kot je IP ugotovil in pojasnil že predhodno, so zvočni posnetki neizbranih skladb stvaritve, s katerimi so posamezni prijavitelji neuspešno konkurirali na javnem razpisu, in varovani kot poslovna skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je pritožba v tem delu neutemeljena in jo je IP na podlagi prvega oz. tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

V zvezi z zvočnimi posnetki izbranih skladb je organ v dopisu, s katerim je odstopil pritožbo v reševanje IP, pojasnil, da so prosto dostopni na spletni strani https://4d.rtvslo.si/arhiv/melodije-morja-in-sonca/174551477. Po petem odstavku 6. člena ZDIJZ organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali je na drug način že enostavno javno dostopna, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Organ v konkretnem primeru ni postopal skladno s to določbo in prosilca ni napotil na javno dostopen vir. Ob preverbi napotila na navedeno spletno stran je IP ugotovil, da napotilo na spletno stran ne zadosti zahtevi, saj prosilec ni zahteval zvočnih posnetkov skladb v obliki, kot so bile izvedene na samem festivalu, ampak zvočnih posnetkov, ki jih je organ prejel v postopku prijav na 38. festival Melodij morja in sonca. Čeprav so podatki, ki se nanašajo na izbrane skladbe (tudi zvočni posnetki), zaradi določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja (kar je IP pojasnil že v točki 1 obrazložitve te odločbe), prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga več. Po pregledu posredovane dokumentacije je IP namreč ugotovil, da organ ne razpolaga (več) z zvočnimi posnetki izbranih skladb. Kot je pojasnil v dopisu ob odstopu pritožbe, so zvočne posnetke vrnili prijaviteljem, ki so to zahtevali. Ker so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe)

1. Ocene oz. opredelitve do ocenjenih skladb posameznih članov žirije, točkovanje skladb posameznih članov žirije in seštevek točk

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da zahtevanih dokumentov, na katerih bi bili vidni le imena članov strokovne komisije za izbor in njihova ocena, prosilcu ne bo posredoval, ker s tem ne bi bil dosežen namen prosilca, hkrati pa bi bili v posamičnih primerih določeni posamezniki še vedno določljivi. Ker iz posredovane dokumentacije »ocene oz. opredelitve do ocenjevanih skladb posameznih članov žirije, točkovanje skladb posameznih članov žirije in seštevek točk«, niso bile razvidne, je IP 9. 10. 2018 z organom opravil pogovor. Na vprašanje IP, ali organ razpolaga s posameznimi ocenami oz. točkovanjem posameznih prijavljenih skladb, je organ odgovoril, da ne. Na vprašanje, na kakšen način so prišli do končnega seznama prispelih skladb, ki se uvrstijo na 38. festival Melodij morja in sonca Portorož 2018, in se nahaja na koncu zapisnika strokovne komisije z dne 7. 5. 2018, je organ pojasnil, da strokovna komisija ne točkuje posameznih skladb (kot to izhaja tudi iz samega Pravilnika), ampak se selekcija dela na podlagi poslušanja skladbe in debate znotraj strokovne komisije. Navedba organa se sklada tudi z določbami Pravilnika (7. člen in dalje), ki urejajo postopek izbora prijavljenih skladb za sodelovanje na festivalu. Tako je npr. v 10. členu določeno, da člani strokovne komisije skupaj poslušajo vse pravilno in pravočasno prijavljene skladbe. V 11. členu pa, da po poslušanju prijavljenih skladb strokovna komisija, poleg povabljenih avtorjev in izvajalcev, izbere najmanj sedem najustreznejših skladb ter tudi tri rezervne skladbe v vrstnem redu od 1. do 3.

IP je zaključil, da nima razlogov za sum, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami, ki jih ne želi v celoti ali delno posredovati prosilcu (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je IP na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe), v svoji odločbi pa navedel pravilne razloge za zavrnitev (dostop do zahtevane informacije se zavrne, ker le-ta ne obstaja).

1. Opredelitev načina izbora skladb

V zvezi z opredelitvijo načina izbora skladb je organ prosilcu posredoval Pravilnik izbiranja skladb za sodelovanje na 38. festivalu Melodij morja in sonca Portorož 2018 in načina glasovanja na 38. festivalu Melodij morja in sonca Portorož 2018 z dne 1. 2. 2018. Glede na to, da je za namen izbora skladb za sodelovanje na festivalu organ sprejel pravilnik, kar izhaja iz naslova in datuma sprejema, IP nima razlogov, da ne bi sledil navedbam organa, saj prosilec ni podal nobenih utemeljenih razlogov, zakaj bi organ moral razpolagati še s kakšno drugo dokumentacijo kot to, ki mu jo je posredoval. Da navedeni pravilnik, ki ga je organ prepoznal kot dokument, ki opredeljuje način izbora skladb, določa postopek izbora prijavljenih skladb za sodelovanje na festivalu, izhaja tudi iz njegovih določb (7. člen in dalje). Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Prost dostop se lahko tako zagotovi zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ pa ni namenjen temu, da bi organ prisilil k posebni izdelavi takšnih informacij oziroma dokumentov, kadar prosilci z obstoječimi niso zadovoljni.

Ker IP ni imel razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar v zvezi z njimi prosilcu ni želel omogočiti dostopa (v celoti ali delno), je pritožbo prosilca v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno.

1. Zapisnik izbora z morebitnimi prilogami

Nedvoumno je, da organ razpolaga tudi z zapisnikom strokovne komisije 38. Melodij morja in sonca z dne 7. 5. 2018, saj ga je posredoval IP kot del zahtevane dokumentacije. Vendar pa pri dostopu do njega ni pravilno uporabil instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.

IP je ugotovil, da je zapisnik strokovne komisije 38. Melodij morja in sonca z dne 7. 5. 2018 prosto dostopna informacija javnega značaja v obsegu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Zahtevani zapisnik poleg tabele s podatki o prejetih prijavah (o razlogih za dostop oz. zavrnitev dostopa je IP odločal v točki 1 obrazložitve te odločbe), vsebuje še podatke o članih strokovne komisije (imena in priimke ter njihove podpise).

Kot je IP že ugotovil so na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopne informacije javnega značaja ime in priimek prijaviteljev ter izvajalci in naslovi skladb, ki so se uvrstile na sam festival.

Tudi pri razkrivanju podatkov o imenih in priimkih članov strokovne komisije je treba upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Po 5. členu Pravilnika člane strokovne komisije na predlog umetniškega vodje festivala imenuje direktor Avditorija Portorož – Portorose. Vsi člani strokovne komisije so bili torej v komisijo imenovani z odločitvijo organa (sklep št. 3-MM/2018 z dne 13. 4. 2018) in so torej v imenu in za račun organa opravljali javno funkcijo. Poleg tega je pri objavi imen in priimkov članov komisij treba upoštevati tudi 10. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ta določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi: javni razpis in razpisno dokumentacijo, člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov, prejemnike in višino prejetih sredstev ter zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev. Glede na to, da je lastnoročni podpis vsakega člana strokovne komisije povezan z njegovim delom v strokovni komisiji, njegov podpis ni varovan osebni podatek. Vsak član strokovne komisije s svojim podpisom zagotavlja verodostojnost podatkov v zapisniku, zato pravno podlago za razkritje predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.

Upoštevajoč zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravni zadevi, št. 090/172/2018, je IP na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo delno odpravil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati informacije javnega značaja kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe). IP je namreč ugotovil, da je bil ta del postopka pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. V delu, kjer je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge (ne gre za varovane osebne podatke, ampak poslovno skrivnost).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                            

Karolina  Kušević, univ. dipl. prav.,                                                             

svetovalka IP   

Informacijski pooblaščenec:          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka

[1] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).

[2] Javni razpis dostopen na https://www.avditorij.si/si/mms-2018/javni-razpis/javni-razpis-s-pogoji-za-udelezbo-na-38festivalu-mms.