prosilec - Občina Log-Dragomer

POVZETEK:

Organ je z odločbo zahtevo prosilca delno zavrnil, ker z določenim dokumentom ne razpolaga. Prosilec se je pritožil, ker ni prejel tistega dokumenta, ki ga je zahteval. IP je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval dokument, s katerim je razpolagal ter da drugih dokumentov organ nima. Organ ni dolžan odgovarjati na vprašanja prosilca ter dajati pojasnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-171/2018/7

Datum: 10. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ……. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 7. 2018, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 9, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju: organ), št. 090-16/2018-4 z dne 2. 7. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 16. 7. 2018 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-16/2018-4 z dne 2. 7. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo po elektronski pošti z dne 27. 3. 2018 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, od organa zahteval:

• kopijo projekta, ki izkazuje spremembo projektne dokumentacije iz leta 2012 v zvezi z izgradnjo pisarne na terasi
• dogovor o spremembi, podpisan s strani vseh udeleženih (Tehnocommerce, OLD, itd. kot izhaja iz zahteve).

Kot je razvidno iz spisa, je organ z dopisom št. 090-0016/18-2 dne 23. 5. 2018 prosilca pozval, naj dopolni zahtevo in podrobneje opredeli vsebino zahteve, in sicer naj pojasni, kateri dogovor o spremembi želi videti in na kateri projekt se zahteva nanaša.

V dopolnitvi zahteve z dne 12. 6. 2018 je prosilec pojasnil, da zahteva:

• podatke za izgradnjo in upravljanje večnamenskega športnega objekta v OLD (TC center), ki ga občina vodi pod št. 015-1/2008.

Prosilec navaja, da bi naj bil ta dogovor osnova, da se pisarna v drugem nadstropju menda ni zgradila, v zvezi s tem prosilec želi pridobiti dokument (npr. zapis, dogovor, aneks), na osnovi katerega bi se te spremembe realizirale. Prosilec še navaja, da je organ dne 5. 3. 2018 prejel Sklep Okrožnega državnega tožilstva iz Ljubljane št. Kt/874/2017/VK, na strani 5 je izjava ....... in o teh spremembah želi zapis, dogovor, aneks, na osnovi katerega naj bi se te spremembe realizirale.

Organ je z odločbo št. 090-16/2018-4 z dne 2. 7. 2018 odločil o vlogi in prosilcu delno zavrnil zahtevo. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da razpolaga z določeno dokumentacijo, ki jo je tudi posredoval prosilcu. Organ je nadalje v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je zavrnil prosilčevo zahtevo v delu, v katerem zahteva predložitev dokumentacije v zvezi s spremembo projektne dokumentacije oziroma kopijo projekta, ki to spremembo izkazuje in z dogovorom o spremembi, podpisan s strani vseh deležnikov, ker s to dokumentacijo ne razpolaga. Občina je glede tega preverila navedbo prosilca o 5. strani sklepa tožilstva o zavrženju ovadbe z dne 5. 3. 2018, opr. št. Kt/874/2017/VK in ugotovila, da je na 5. strani izjava bivšega župana ….., da so zaradi spremembe dveh prostorov, kot je bilo sprva predvideno pred gradnjo, popravili določila pogodbe in jih prosilcu Remcu poslali v podpis. Tožilstvo je navedlo tudi, da bivši župan ni znal povedati, kdo je navedene popravke posredoval banki BKS. Organ je glede na v prošnji omenjeno letnico 2012 in opravilne številke 015-1/2008 in glede na v prošnji omenjeno izjavo bivšega župana o popravilu določil pogodbe, ugotovil, da razpolaga s Sporazumom o predčasnem prenehanju stavbne pravice ter delitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine na stavbi z naslovom Na Grivi 3A, Dragomer, 1358 Log pri Brezovici z dne 12. 4. 2012, sporazum je organ priložil odločbi. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da ta pogodba sicer ni poslana v podpis prosilcu, kot je v sklepu tožilstva navedeno, da je povedal bivši župan, ampak direktorici njegovega podjetja Tehnocommerce d.o.o. ……, se pa zaradi predčasnega prenehanja očitno nanaša na spremembo pogodbe. Iz navedenih razlogov je ta sporazum priloga odločbe. Organ ob tem še navaja, da ni dolžan analizirati izjave bivšega župana, ampak je dolžan preveriti, s katerimi informacijami javnega značaja razpolaga. V primeru, da z njimi ne razpolaga, ni dolžan informacij, ki jih ima na razpolago, analizirati, niti ugotavljati njihovega pomena (v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ).

Prosilec je zoper zavrnilni del odločbe po elektronski pošti dne 16. 7. 2018 podal pritožbo, v kateri je navedel, da je organ v odločbi obrazložil, da s spremembo projektne dokumentacije ali z dogovorom o spremembi ne razpolaga, zato je zahtevo zavrnil. Navaja, da je izjava bivšega župana, sedanjega občinskega svetnika ……, ob podobni izjavi sedanjega župana, direktorja občinske uprave ……, pravnice Občinske uprave ……. in plačane odvetnice ……, povzročila, da je tožilka zavrgla ovadbo o ponareditvi pogodbe. Odločba in pogodba, ki mu je organ posredoval, dokazujeta ravno nasprotno. Pogodba, ki jo je organ posredoval, je kopija original pogodbe, za katero prosilec trdi, da je edina in veljavna ter nespremenjena. Organ je v tožbi (arbitraža) dokazoval, ….. pa izjavil na tožilstvu, da se je Projektna dokumentacija glede na dogovor spremenila in pogodba je glede na spremembe doživela popravke. Organ naj bi še leta 2015 s spremenjeno pogodbo razpolagal, saj je od arbitraže zahteval, da spremenjeno pogodbo prizna kot veljavno. Obrazložitev, da sedaj organ s pogodbo in spremenjeno projektno dokumentacijo ne razpolaga, je nenavadna. Prosilec v pritožbi zahteva, da mu organ posreduje:

• omenjeno pogodbo,
• pobudo o spremembi projektne dokumentacije,
• naročilo in plačilo spremenjene projektne dokumentacije.

V kolikor sprememba dejansko ni bila dogovorjena in realizirana, prosilec želi pojasnilo o razlogih, da si je organ spremembo izmislil in pojasnilo o ukrepih za odpravo posledic neresničnih izjav.

Ker pri zahtevi za pojasnilo ne gre za ustvarjanje novih dokumentov, temveč za izpolnitev po ZDIJZ in 17. člena Uredbe o upravnem poslovanju, je organ zahtevo neupravičeno zavrnil.

IP je organ, z dopisom št. 090-171/2018/2 z de 16. 8. 2018, pozval za pojasnila. IP je dne 5. 9. 2018 od organa prejel dopis št. 090-16/2018-19, s katerim mu je organ posredoval pojasnila.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 090-16/2018-10 z dne 1. 8. 2018, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je občina kot lokalna skupnost (pravna oseba javnega prava) zavezana za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Sporno je, ali organ z dokumenti razpolaga oziroma ali gre za informacijo javnega značaja. Sporno je tudi, ali je organ po ZDIJZ dolžan posredovati prosilcu pojasnila. V konkretnem primeru je torej sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil zahtevo zaradi neobstoja dokumentov. Prosilec v pritožbi namreč nasprotuje ugotovitvi organa, da z dokumentom (spremenjeno pogodbo), kot izhaja iz zahteve, ne razpolaga ter hkrati zahteva od organa tudi pojasnila o razlogih, v primeru, da sprememba dejansko ni bila dogovorjena. 

Glede na to, da je v obrazložitvi odločbe organ navedel, da je prejel zahtevo prosilca 16. 5. 2018, v izreku pa je odločal o zahtevi z dne 27. 3. 2018 in dopolnitvi zahteve z dne 12. 6. 2018, je IP preveril, o katerih zahtevah je organ dejansko odločal. Organ je v dopisu IP, prejetem dne 5. 9. 2018, pojasnil, da je odločal o zahtevah z dne 27. 3. 2018 in 12. 6. 2018, kot izhaja iz izreka ter da je zahteva z dne 16. 5. 2018 v obrazložitvi navedena pomotoma. IP ugotavlja, da je organ v obrazložitvi odločbe povzemal vsebino zahteve z dne 27. 3. 2018 in dopolnitve zahteve 12. 6. 2018 in se do njiju tudi opredelil. IP je tako ugotovil, da ugotovljena pomanjkljivost ne vpliva na končno odločitev.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da prosilec želi pojasnila organa v zvezi s spremembo pogodbe, IP pojasnjuje, da je zahtevo in pritožbo prosilca v skladu s svojimi pristojnostmi v pritožbenem postopku obravnaval po ZDIJZ v smislu prostega dostopa do informacij javnega značaja.

V konkretnem pritožbenem postopku je IP najprej ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, spremenjeno pogodbo. Pogoj za opredelitev informacije kot informacije javnega značaja, je tudi, da organ z njo razpolaga ter da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če kateri od pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki, organ z njim ne razpolaga, informacija ne spada v delovno področje organa) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Ker je organ z izpodbijano odločbo zavrnil prosilčevo zahtevo zaradi neobstoja dokumentov, je IP pri organu z dopisom št. 090-171/2018/2 z dne 16. 8. 2018 dodatno preveril, ali razpolaga z zahtevano dokumentacijo ter od organa zahteval pojasnila. Organ mu je v dopisu št. 090-16/2018-19 pojasnil, da je prosilčevo zahtevo prepoznal kot dokument, ki se nanaša na Sporazum o začasnem prenehanju stavbne pravice in delitvi solastnine in se nahaja pri organu v spisu pod št. 015-0001/2008 (številko spisa omenja prosilec), in se nanaša na projekt izgradnje in upravljanja večnamenskega športnega objekta TC center. Občina je projekt izgradnje izvedla v sodelovanju s prosilčevim podjetjem. Organ je pojasnil, da v zvezi s spremembami projektne dokumentacije v zvezi z izgradnjo in upravljanjem objekta nima drugih dokumentov, saj sprememb ni bilo, organ navaja, da razpolaga samo s pogodbo, ki jo je že posredoval prosilcu. Organ je pojasnil, da je bila izgradnja pisarne, kot jo navaja prosilec v zahtevi, del projekta izgradnje in upravljanja večnamenskega športnega objekta, saj je v skladu s tem projektom zgrajena cela stavba. Organ nadalje navaja, da s spremenjeno pogodbo iz leta 2015, za katero prosilec v pritožbi navaja, da bi jo organ moral imeti, ne razpolaga ter da je prosilcu posredoval tisto, ki jo v zvezi s prosilčevo zahtevo ima. Organ je IP posredoval popis spisa v zadevi in pojasnil, da iz popisa izhaja, da dokumentacije o spremembi projektne dokumentacije oziroma pogodbe organ nima.

ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Če kateri od navedenih pogojev (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Prosilec se sicer pritožuje zoper že posredovan dokument (sporazum), in sicer da ni prejel tistega, ki ga je zahteval, vendar pa IP pojasnjuje, da je organ glede na ZDIJZ dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga in jih ni dolžan ustvarjati na novo ali odgovarjati na vprašanja prosilca. IP ob tem ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da z dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč IP v dopisu še dodatno pojasnil razloge, zakaj z dokumenti ne razpolaga, poleg tega pa je prosilcu celo posredoval dokument (sporazum), ki ga je prepoznal kot zahtevo prosilca, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. IP tako sklepa na aktivnost organa in mu verjame, da je prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal v zvezi s prosilčevo zahtevo. IP je sledil obrazložitvi organa, saj v kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

V zvezi s prosilčevo navedbo v pritožbi v zvezi s pojasnili glede spremembe projektne dokumentacije po Uredbi o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18), IP najprej ugotavlja, da prosilec pojasnil ni zahteval že v zahtevi in dopolnitvi zahteve, ampak šele s pritožbo. Gre za razširitev zahtevka, ki ni skladna s 133. členom ZUP, po katerem lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi) le do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji. Nadalje IP pojasnjuje, da pojasnila oz. odgovori v smislu Uredbe o upravnem poslovanju ne spadajo med informacije javnega značaja, IP na ni pristojen za obravnavo morebitnih kršitev predmetne uredbe. Za nadzor nad to uredbo je pristojna Upravna inšpekcija kot del Inšpektorata za javni sektor. Posledično je IP sledil organu, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da organ v skladu z ZDIJZ ni dolžan analizirati informacij in prosilcu posredovati pojasnil. IP pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi že razpolagajo. Navedeno pomeni, da zahteva, da organ pojasni, ali analizira informacije, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, analizirati podatkov, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ. ZDIJZ namreč ne ureja pravice do pojasnil. 

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje pravilnosti razpolaganja organa z občinsko lastnino. Za to so pristojni drugi organi, kamor se lahko prosilec obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa ni bilo pravilno.

IP ja nadalje ugotovil, da je prosilec v pritožbi z dne 16. 7. 2018 zahteval še:

• pobudo o spremembi projektne dokumentacije in
• naročilo in plačilo spremenjene projektne dokumentacije

Ker v prejšnjem odstavku navedenih dveh dokumentov prosilec ni zahteval že v zahtevi, ampak šele v pritožbi, IP ugotavlja, da gre tudi v tem delu za razširitev zahtevka v nasprotju s 133. členom ZUP[1], o katerih organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku namreč vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Izhajajoč iz vsega navedenega pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je IP, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP pritožbo zavrnil, kot je to navedeno v točki 1 izreka te odločbe. 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074.