prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil zahtevo prosilca z dne 14. 6. 2018, ker ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, torej ker niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Z isto odločbo je organ zavrnil tudi zahtevo prosilca z dne 15. 6. 2018, in sicer na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku sledil utemeljitvi organa, da pri zahtevi z dne 14 6. 2018 niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja in da je pri zahtevi z dne 15. 6. 2018 podana izjema varstva osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-148/2018/3

Datum: 31. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 7. 2018, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-30/2018/4 z dne 19. 6. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 5. 7. 2018 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 090-30/2018/4 z dne 19. 6. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je kot informacije javnega značaja zahteval:

• kako je in kako bi moralo prvostopno sodišče ravnati s prejetima faksoma, kako ju evidentirati, zavesti in knjižiti kot sodno listino, na verodostojni in zakoniti način, za odgovor, kaj pomeni koda VS0036430251 ter za odgovor, ali se je na dan 23. 4. 2015 morala voditi knjiga prispele pošte na obeh oddelkih (zahteva z dne 14. 6. 2018);
• kdaj sta bila prosilcu v evidenco prekrškov vpisana prekrška …, torej kdaj sta obe sodišči podali uradno zahtevo za vpis prekrškov v evidenco, ali sta zahtevo podali v elektronski obliki ali v klasični poštni obliki ter enako za vpis kazenskih točk (zahteva z dne 15. 6. 2018).

Zahtevi je priložil pojasnilo organa o nadzorstveni pritožbi z dne 29. 6. 2018, sodno vlogo in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti odločbe o prekršku z dne 15. 11. 2017, poročilo Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 22. 9. 2017 in pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, poslano po telefaksu 23. 4. 2015.

Organ je z odločbo št. 090-30/2018/4 z dne 19. 6. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo prosilca. Zahtevo pod prvo alinejo prejšnjega odstavka je zavrnil, ker ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori prosilca, torej ker niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Prosilca je še napotil na spletno objavljeni veljavni Sodni red[1], konkretno na četrti del, ki ureja »poslovanje z zadevami«. Zahtevo pod drugo alinejo prejšnjega odstavka pa je organ zavrnil zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej zaradi varstva osebnih podatkov. V zvezi s tem je organ navedel posamezne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[2], in sicer prvo, drugo in tretjo točko 6. člena, prvi odstavek 9. člena, 16. člen in 5. točko prvega odstavka 91. člena. Navedel je še, da ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo osebne podatke posameznikov, ki so jih zbrali na podlagi zakona v okviru svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje je dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev, pod določenimi pogoji pa je mogoče osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ izločiti iz dokumentov in seznaniti prosilca s preostalimi deli dokumentov (institut delnega dostopa). Prosilec zahteva podatke iz evidence prekrškov in kazenskih točk za določeno fizično osebo, kar pa so po mnenju organa varovani osebni podatki. Že podatek o dejstvu samega vpisa bi lahko dal nepooblaščeni osebi informacijo o tem, da se je zoper posameznika izvedel prekrškovni postopek, kar pa predstavlja varovan osebni podatek. Ob tem ni relevantno, da je prosilec zahteval svoje osebne podatke, saj se v postopku po ZDIJZ obravnava zahteva z vidika informacij javnega značaja, ki pa so prosto dostopne vsakomur, ne samo prosilcu. Dodal je še, da se v postopku po ZDIJZ obravnava vprašanje dostopa z vidika načela erga omnes in ne glede na status konkretnega prosilca. Navedeno pomeni, da ni mogoče brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov izvesti delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ, tudi če bi zahtevani podatki obstajali, česar pa organ v tem postopku ni ugotavljal. Organ je tako zahtevo prosilca zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov, upoštevajoč 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi že razkritje samega dejstva o vpisu v evidenco prekrškov in evidenco kazenskih točk pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Organ je še navedel, da je prosilec izrecno zahteval dostop do podatkov na podlagi ZDIJZ, vpogled v lastne osebne podatke v navedenih evidencah je namreč posebej urejen s Pravilnikom o evidencah prekrškovnih organov, evidenci pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, skupni evidenci kazenskih točk v cestnem prometu ter skupni informacijski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 3/18).

Prosilec je zoper predmetno odločbo organa vložil pritožbo z dne 5. 7. 2018, v kateri je navedel, da prereka odločitev organa v celoti in da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, saj organ ni odločil v prvi točki izreka o celotni elektronski vlogi prosilca. Po mnenju prosilca namreč ni odločil o vlogi z dne 14. 6. 2018, niti ni razvidno, kateri del vloge bo obravnaval kateri organ oziroma oddelek organa ali komu bo organ odstopil vlogo, pa tudi, kaj bo organ v skladu s svojimi pristojnostmi o zahtevi za Nadzorstveno pritožbo, rokovnim predlogom in urgenco, pa tudi iz obrazložitve odločbe tega ni razvidno. Iz vloge z dne 14. 6. 2018 namreč nedvomno izhaja, da je prosilec vložil Nadzorstveno pritožbo, Rokovni predlog in Urgenco v prekrškovni zadevi …. Po mnenju prosilca organ tako ni v celoti, pravilno in popolno ugotovil dejanskega stanja, posledično pa je napravljen tudi napačen sklep, zato je odločba nezakonita.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-30/2018/6 z dne 5. 7. 2017, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevi z dne 14. 6. 2018 izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani v zahtevi z dne 14. 6. 2018 in o katerih je odločil organ v prvi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, saj je prosilec postavil organu konkretna vprašanja, ki pa se nanašajo na delo drugega organa. Pri tem IP ponovno navaja, da organ ni dolžan odgovarjati na konkretno postavljena vprašanja, ampak je v postopkih po ZDIJZ dolžan odločati o dostopu do dokumentov. Povedano drugače, če bi organ razpolagal v materializirani obliki z dokumentom, iz katerega bi izhajali odgovori na postavljena vprašanja prosilca, bi bil organ dolžan odločiti o dostopu do takšnega dokumenta. Ob tem IP ugotavlja še, da je organ v zvezi s temi vprašanji v obrazložitvi izpodbijane odločbe napotil prosilca na določila Sodnega reda, ki so javno dostopna, konkretno na določila »Poslovanje z zadevami«. Prosilec se tako lahko seznani s poslovanjem sodišč na splošno.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da organ ni odločil o vlogi z dne 14. 6. 2018 v celoti, ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno nadaljnje postopanje glede vložene nadzorstvene pritožbe, rokovnega predloga in urgence, pa IP navaja, da navedeni dokumenti niso bili predmet zahteve. Prosilec je kot izrecno zahtevo po informaciji javnega značaja po ZDIJZ opredelil informacije, o katerih je organ odločil v prvi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe in za katere je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. Organ namreč o nadzorstvenih pritožbah, rokovnih predlogih in urgencah odloča v drugih postopkih in ne v postopkih po ZDIJZ, kot je organ pojasnil prosilcu v dopisu št. 060-97/2014/17 z dne 29. 6. 2018.

Nadalje IP ugotavlja, da je organ zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov iz zahteve z dne 15. 6. 2018 na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. O tej zahtevi je odločil v drugi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Organ na podlagi te določbe zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP pred nadaljnjo obrazložitvijo izpostavlja, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[3]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Ker je bila izpodbijana odločba izdana po začetku uporabe določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, se v obravnavanem primeru primarno uporabljajo določbe te uredbe. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do splošnih pojmov, ki so relevantni v obravnavanem primeru, nato pa še do obdelave predmetnih osebnih podatkov.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov je takšna obdelava skladna z zakonodajo.

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podana nobena od zgoraj navedenih pravnih podlag, po kateri bi bilo posredovanje predmetnih osebnih podatkov kot informacij javnega značaja  zakonito. Posledično je IP zahtevo prosilca za posredovanje informacij v zvezi z vpisi prekrškov in kazenskih točk zavrnil.

IP ob tem še poudarja, da za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, da je prosilec zahteval lastne osebne podatke, saj se dostopa do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Za uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja namreč ni bistveno, ali prosilec zahteva svoje osebne podatke, temveč je treba presoditi, ali gre za dokumente, ki so prosto - javno dostopni vsakomur. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika. Posamezniki, ki želijo od organov prejeti svoje osebne podatke, lahko le-te zahtevajo na drugih zakonskih podlagah (npr. na podlagi zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, ki jo zagotavlja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov), ne morajo pa svojih podatkov zahtevati na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ izključuje posredovanje tistih dokumentov, ki se nanašajo na varovane osebne podatke, kar podatki v zvezi s prekrški in kazenskimi točkami nedvomno so.

V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je sicer ugotovil, da se je organ pri zavrnitvi zahteve v zvezi s prekrški in kazenskimi točkami skliceval na napačno pravno podlago, vendar je izrek pravilen, zato je v tem delu zavrnil pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 87/16.

[2] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[3] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.