prosilec - Občina Log-Dragomer

POVZETEK:

Prosilec je od organa v obliki vprašanj po ZDIJZ zahteval informacije glede spremembe projekta izgradnje kanalizacije, podatke o obiskih župana v tujini v zvezi s pridobivanjem kohezijskih sredstev ter osebne podatke župana. Organ je prosilcu dostop zavrnil zaradi izjeme varstva upravnega postopka, do morebitnih drugih dokumentov se ni opredelil. IP je ugotovil, da izjema ni podana (v času izdelave dokumentov upravni postopek še ni tekel) ter da dokumenti predstavljajo okoljske podatke, ti podatki pa so na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. IP je na ogledu in camera ugotovil, da ima organ še nekatere druge dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja ter da niso podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi delno ugodil in organu naložil posredovanje dokumentov prosilcu. V preostalem delu, glede varovanih osebnih podatkov, posredovanja pojasnil ter v delu, kjer je ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti ter v delu, v katerem je prosilec v pritožbi razširil zahtevo, je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-161/2018/8

Datum: 13. 8. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ………… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 7. 2018, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 9, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju: organ), št. 090-26/2018-3 z dne 12. 6. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 10. 7. 2018 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-26/2018-3 z dne 12. 6. 2018 se delno ugodi in se točka izreka odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

- Študija izvedbe kanalizacije na ravninskih delih v območju občine Log - Dragomer,    

  april 2016, 

- Kanalizacija Log – Dragomer« strokovni pregled s priporočili, junij 2017 s prilogo,   

  na CD, pri čemer prikrije osebni podatek zaposlenega pri izdelovalcu študije Mikros d.o.o.,

- naročilnica Int. št. naročila: NAR – 0082/2017 z dne 15. 6. 2017,

- naročilnica Občine Log – Dragomer št. 2016-087 z dne 18. 7. 2016,

- račun št. 23/2017 z dne 16. 11. 2017.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je organu dne 22. 5. 2018 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po elektronski pošti, podal zahtevo za dostop. Navedel je, da zahteva dokazila, ki so organ prepričala v to, da je tik pred podpisom pogodbe o pridobitvi kohezijskih sredstev, spremenil tehnično izvedbo projekta izgradnje kanalizacije. Prosil je tudi za obrazložitev v zvezi s tem, kdo je dal pobudo za spremembo, kdaj je dal pobudo, kdo je naročil analizo umestnosti zamenjave izvedbe iz tlačno gravitacijske v vakuumsko; katera oseba oz. organ v občini je o tem razpravljal in kateri organ (odbor, občinski svet itd.) je sprejel odločitev o spremembi; ali je občina pridobila soglasja za novo projektno rešitev od lastnikov zemljišč, kjer bo potekala spremenjena tehnična izvedba; ali je občina seznanjena z zahtevnostjo in s pogostostjo vzdrževanja vakuumske izvedbe; ali je občina pred odločitvijo pretehtala odločitev, kaj pomeni sprememba glede odobritve kohezijskih sredstev; ali se je občina predhodno posvetovala z ministrstvom in upoštevala njihova priporočila v zvezi s spremembo; ali je zaradi spremembe potrebno novo gradbeno dovoljenje in ali je že izdano, če to dovoljenje ni izdano, želi pojasnilo, zakaj ni; kakšne težave pričakuje občina zaradi spremembe in ali lahko ta sprememba ogrozi pridobitev kohezijskih sredstev; koliko je bilo plačano za projekt s tlačno varianto, ki je sedaj po zamenjavi neutrezen; kdo bo za to odgovarjal in ali izbrani projektanti niso poznali prednosti in slabosti vakuumskega sistema. Prosilec je želel podatek o obisku v Bruslju v zvezi s kohezijskimi sredstvi (koga je občina obiskala in kako je ta oseba pomagala občini do sredstev). Želel je podatek o tem, ali je kdo v občini, poleg župana, še prispeval k pridobivanju kohezijskih sredstev ter podatek o tem, ali je občina obiskala proizvajalca opreme vakuumskih naprav. Zahteval je potni nalog in poročilo o tem obisku. Nadalje je prosilec zahteval podatke o županovi izobrazbi, katero smer študija je končal, podatek o županovem naslovu diplomskega dela ter kje ga je možno videti. Zahteval je podatke v zvezi s kaznovanostjo župana ter njegovo nekdanjo zaposlitvijo v Slovenski vojski. Pojasnila in odgovore je prosilec želel tudi na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju.

Organ je z odločbo št. 090-26/2018-3 z dne 12. 6. 2018 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ odločil o zahtevi prosilca glede zahtevanih dokazil, ki so občino prepričala, da je pred podpisom pogodbe o pridobitvi kohezijskih sredstev spremenila tehnično izvedbo projekta izgradnje kanalizacije. Občina se je odločila za spremembo projektov glede gradnje kanalizacije na osnovi treh študij, ki so podlaga za zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je upravni postopek, študije so bile naročene za namen tega upravnega postopka. V postopku je nevarnost zlorabe pravic do udeležbe v postopku. Pri izdaji gradbenega dovoljenja je potrebno  strankam omogočiti čim lažje uveljavljanje pravic, ne pa v nasprotju z javnim interesom. Pri odločanju v upravnem postopku je potrebno rešiti navzkrižje med javnim in zasebnim interesom, zato zahtevana dokumentacija ne sme biti na voljo prosilcu do konca postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Študije so bile izdelane za namen upravnega postopka, kot dokumenti, ki so avtorska dela, namenjena strokovnim službam.

Prosilec je zoper odločbo po elektronski pošti dne 10. 7. 2018 podal pritožbo, v kateri je navedel, da se je župan tik pred popisom pogodbe o pridobitvi kohezijskih sredstev samovoljno odločil, da spremeni tehnično izvedbo kanalizacijskega sistema in na ta način preloži podpis te pogodbe, saj je zaradi sprememb potrebno spremeniti projektno dokumentacijo in pridobiti nova gradbena dovoljenja. S takšnim dejanjem je župan ogrozil pridobivanje kohezijskih sredstev in projekt, ki je vreden 13.000.000,00 EUR. Projekt, ki je bil že obravnavan in potrjen na občinskem svetu in ministrstvu in na osnovi katerega je bilo občini odobreno črpanje evropskih sredstev, bi moral pred nameravano spremembo prejeti soglasje občinskega sveta. Na zboru občanov je župan pojasnil, da se je za spremembo odločil na podlagi treh študij (ni pa pojasnil, zakaj nameravanih sprememb ni izročil v potrditev občinskemu svetu). Občina Log-Dragomer je projekt pripravljala 12 let, pri pripravi je sodelovalo večje število strokovnjakov iz področja gradnje kanalizacijskih omrežij in po 12 letih naj bi izdelalo najboljšo možno rešitev za izgradnjo kanalizacijskega sistema v občini. Župan ni želel pojasniti, kdo in zakaj je po že izdelani in odobreni projektni dokumentaciji in tik pred podpisom pogodbe o črpanju sredstev nenadoma naročil študijo, ki je »prepričala« župana, da je potrebno celoten projekt ustaviti in spremeniti. Župan tudi ni pojasnil, zakaj je projektna ocena finančne vrednosti spremenjenega tipa izgradnje kanalizacije ostala enaka 13 milijonov EUR, čeprav je dokazljivo nova vakuumska izvedba za cca 35 % cenejša, na zboru občanov je celo zavajal, da je razlika samo 150.000,00 EUR. Način spremembe kažejo na sum korupcijskega delovanja župana, zato je prosilec od organa zahteval dokumentacijo (tri študije), ki naj bi bila osnova za županovo nenavadno spremembo. Iz obrazložitve zavrnilne odločbe izhaja, da poskuša župan preprečiti vpogled v dokument, ki naj bi mu služil kot argument za naštete spremembe. Prosilec navaja, da ne drži, da so študije del upravnega postopka. Na podlagi študije se je župan odločil, da se spremeni tehnična izvedba kanalizacijskega sistema iz tlačnega v vakuumskega in naročil izdelavo nove projektne dokumentacije. Na podlagi nove projektne dokumentacije poteka sedaj upravni postopek pridobivanja novih gradbenih dovoljenj, torej je projektna dokumentacija del upravnega postopka in ne študije. Organ ni pravilno odločil, ko je zavrnil zahtevo. Istega dne je prosilec organu poslal tudi dopis po elektronski pošti, v katerem navaja, da je prejel neustrezna pojasnila ter na vprašanja 1, 2 in 3 zahteve ni prejel odgovorov. Navaja, da ni prejel odgovora, kdo je naročil študijo ter zakaj je bila naročena. V kolikor je bila študija izdelana že leta 2016, je vprašanje, zakaj ni bil projekt popravljen takoj (če je po mnenju župana boljši) in ne šele leta 2018. To dejanje lahko ogrozi projekt in je zato pomembno, kdo je odgovoren, da se je organ (župan) odločil z dveletnim zakonom spremeniti projekt. Prosilec bi rad preveril, zakaj je bil projekt popravljen šele leta 2018 in ne že 2016. Zahteva pojasnilo, zakaj se je župan odločil za spremembo projekta šele po dveh letih. Zahteva dokazila o strokovni usposobljenosti občinskega kadra, ki je zadolženo za to (glede vakuumske kanalizacije). Študije, ki so jih izdelali svetovno poznani strokovnjaki s tega področja, so namreč drugačnega mnenja. Prosilec zahteva v pritožbi še kopijo strokovno objavljenih del na predmetno temo, ki so jih izdelali občinski strokovnjaki. Zahteva dokazilo (zapis dogovora), s katerim MOP zagotavlja občini, da sprememba ne bo ogrozila pridobivanje kohezijskih sredstev. Ne strinja se z organom, da so bila njegova vprašanja šikanozna. V pritožbi navaja, da odgovor občine v zvezi z obiski v tujini ni ustrezen. Navaja, da je župan na srečanju z občani pojasnil, da je obiskal številne lokacije, kjer se je lahko prepričal o delovanju vakuumske kanalizacije. V kolikor župan ni obiskal proizvajalca vakuumske čistilne naprave v Nemčiji, zahteva podatke (zapisnike, poročila itd.) o obiskih drugih lokacij, kjer je pridobival reference o vakuumski kanalizaciji.

Glede njegove zahteve glede osebnih podatkov župana navaja, da ga zanimajo, ker je župan javna osebnost ter želi preveriti, ali so resnične navedbe glede županovih izjav v predvolilni kampanji, in sicer glede njegove izobrazbe ter pretekle zaposlitve (nekdanjega čina) v vojski. Navaja, da bi rad preveril županovo poštenost. Ne strinja se z organom glede tega, da je v dopisu, ki mu ga je poslal, obravnaval nekatera njegova vprašanja glede osebnih podatkov župana kot šikanozna ter žaljiva ter da se je počutil ustrahovan s strani organa. V dopisu še navaja, da se ne strinja glede študij in sicer, da niso del upravnega postopka (pridobivanja gradbenega dovoljenja). Meni, da so študije strokovna osnova, ki naj bi prepričala župana, da je naročil spremembo projekta. Spremenjena projektna dokumentacija je del upravnega postopka. Nadalje navaja še, da je organ na šikanozen način zavrnil zahtevo po posredovanju dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev izbranih izvajalcev pri izvedbi obnove stare šole na Logu. Organ se je izognil odgovoru oziroma posredovanju zahtevane dokumentacije v predvidenem roku. Rok, ki je določen v ZDIJZ (20 delovnih dni) je že potekel in zato gre za molk organa.

Organ je IP, dne 30. 7. 2018, posredoval v vednost dopis z dne 13. 7. 2018, ki ga je prosilcu posredoval kot odgovor na njegovo pritožbo. V njem prosilcu posreduje še dodatne odgovore na njegova vprašanja.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami z dopisom št. 090-26/2018-8 z dne 23. 7. 2018, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. IP ugotavlja, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP), dne 3. 8. 2018 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-161/2018/4. Ogled in camera je bil namenjen ogledu dokumentov, ki so bili predmet zahteve in glede katerih se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil. IP je preveril, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. IP je ugotovil, da organ ima določene dokumente, ki jih prosilcu ni posredoval, so pa v zvezi s prosilčevo zahtevo:

• študija izvedbe kanalizacije na ravninskih delih v območju občine Log - Dragomer,    

             april 2016, 

• študija  »Kanalizacija Log – Dragomer« strokovni pregled s priporočili, junij 2017,
• naročilnica Int. Št. naročila: NAR – 0082/2017 z dne 15. 6. 2017,
• naročilnica Občine Log – Dragomer št. 2016-087 z dne 18. 7. 2016.

IP je na ogledu in camera organu naložil, naj preveri, ali razpolaga z dokumenti v zvezi s tem, koliko je bilo plačano za projekt s tlačno varianto in jih v roku 8 dni posreduje IP. Naložil mu je tudi, naj mu pošlje CD, ki je del študije z junija 2017.

Organ je IP po elektronski pošti dne 8. 8. 2018 posredoval račun št. 23/2017 z dne 16. 11. 2017, ki ga je izdalo podjetje Biro za komunalo d.o.o,. Organ je dne 9. 8. 2018 IP posredoval tudi CD.

Pritožba je delno utemeljena.

Kot organ druge stopnje je IP v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Organ je z odločbo št. 090-26/2018-3 z dne 22. 5. 2018 zavrnil zahtevo prosilca v celoti. Prosilec izpodbija odločbo organa ter meni, da ni prejel zahtevanih informacij ter zahteval v pritožbi poleg teh še dodatne informacije.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je občina kot lokalna skupnost in kot pravna oseba javnega prava zavezana za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.

V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil dostop do zahtevanih informacij v celoti. Sporno je, ali iz zahteve prosilca izhaja, da želi informacije na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju ali na podlagi ZDIJZ. Sporno je tudi, ali obstaja glede dokumentov, s katerimi organ razpolaga, izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter sporno je, ali organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na prosilčeva vprašanja ter sporno je, ali sploh gre za informacije javnega značaja.

Glede na to, da je prosilec zahtevo oblikoval tako, da je na organ naslovil vprašanja, je IP najprej ugotavljal, ali je prosilec sploh zahteval dostop do informacij javnega značaja. Iz prosilčeve zahteve izhaja, da je prosilec želel informacije, poleg na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju, tudi na podlagi ZDIJZ, saj je to izrecno navedel. IP je tako njegovo pritožbo obravnaval le po ZDIJZ in v okviru svojih pristojnosti. IP ni pristojen obravnavati ustreznosti odgovorov na vprašanja po Uredbi o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18). IP je v skladu z ZInfP kot pritožbeni organ pristojen le za obravnavo zahteve po ZDIJZ. Iz prakse IP izhaja, da mora organ prosilcu posredovati informacije javnega značaja, tudi ko prosilec zahteva odgovore na vprašanja, če odgovor izhaja iz dokumenta. Takšno stališče je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotavlja odprtost in javnost delovanja organov in z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP). Iz slednjega izhaja, da ko prosilec zaradi napačnega razumevanja sistema dostopa do informacij javnega značaja organu postavlja vprašanja, iz preostale vsebine njegove vloge pa izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, je treba rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja.

V konkretnem primeru je sporno, s katerimi dokumenti v zvezi s prosilčevo zahtevo organ razpolaga. Organ prosilcu ni posredoval nobenih dokumentov, v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju pa mu je odgovoril na vprašanja, in sicer z dopisom z dne 12. 6. 2018 ter dopisom z dne 10. 7. 2018. IP je ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo odločal le o treh dokumentih, in sicer študijah, ki naj bi bile strokovna podlaga za spremembo projekta, pri čemer ni napisal datuma in naslova študij, ampak jih v obrazložitvi izpodbijane odločbe imenuje na splošno študije. Organ je prosilcu dostop do študij zavrnil. Organ se ni opredelil, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilca.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ z dokumenti razpolaga in ali dokumenti ustrezajo vsem trem pogojem, ki so opredeljeni v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz te določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.          informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 

1. organ mora z njo razpolagati, in
2. nahajati se mora v materializirani obliki.

Prosilec je zahtevo razdelil na tri dele, v vsakem delu je navedel vprašanja.

V prvem del je zahteval informacije v zvezi s spremembo projekta izgradnje kanalizacije.

V drugem delu je zahteval informacije v zvezi z obiski župana v tujini glede pridobivanja kohezijskih sredstev ter obiski proizvajalca opreme vakuumskih čistilnih naprav v tujini.

V tretjem delu je od organa zahteval osebne podatke župana v zvezi z njegovo izobrazbo ter preteklo zaposlitvijo ter kaznovanostjo. V nadaljevanju odločbe bo obrazložitev IP posledično sledila tem trem delom zahteve.

1. Del zahteve prosilca

Glede dokumentov, ki se nanašajo na spremembo projekta izgradnje kanalizacije

V prvem delu zahteve je prosilec navedel 11 vprašanj, zahteval je dokazila, ki so občino prepričala, da je tik pred podpisom pogodbe o pridobitvi kohezijskih sredstev spremenila tehnično izvedbo projekta izgradnje kanalizacije; zahteval je informacije v zvezi s tem (1) kdo in (2) kdaj je dal pobudo za spremembo, (3) kdo je naročil analizo umestnosti zamenjave izvedbe iz tlačno gravitacijske v vakuumsko; (4) katera oseba oz. organ je o tem razpravljal in sprejel odločitev o spremembi, (5) ali je občina pridobila soglasja za novo projektno rešitev od lastnikov zemljišč; (6) ali je občina seznanjena z zahtevnostjo in pogostostjo vzdrževanja vakuumske izvedbe; (7) ali je občina pred odločitvijo pretehtala, kaj pomeni ta sprememba glede odobritve kohezijskih sredstev; (8) ali se je občina predhodno posvetovala z ministrstvom in ali je upoštevala njihova priporočila v zvezi s spremembo; (9)  ali je zaradi spremembe potrebno novo gradbeno dovoljenje in ali ga je občina že pridobila in če ne, zakaj ne; (10) kakšne težave pričakuje občina zaradi spremembe in ali lahko ta sprememba ogrozi pridobitev kohezijskih sredstev; (11) koliko je bilo plačano za projekt s tlačno varianto, ki je sedaj po zamenjavi neustrezen, kdo bo za to odgovarjal in ali izbrani projektanti niso poznali prednosti in slabosti vakuumskega sistema.

IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na prosilčeva vprašanja.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je IP dne 3. 8. 2018 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP. Ta določa, da lahko IP opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo IP prepreči dostop do zahtevane informacije.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da IP kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. IP mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa IP nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.

IP je na ogledu in camera ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, ko je odločil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je sicer pojasnil, da je prosilcu z dvema dopisoma odgovoril na vprašanja, dokumentov pa mu ni posredoval.

IP je ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki jih prosilcu ni posredoval, so pa v zvezi s prosilčevo zahtevo:

1. študija izvedbe kanalizacije na ravninskih delih v območju občine Log - Dragomer,   

april 2016, 

1. študija  »Kanalizacija Log – Dragomer« strokovni pregled s priporočili, junij 2017 s

prilogo na CD,

1. naročilnica Int. Št. naročila: NAR – 0082/2017 z dne 15. 6. 2017,
2. naročilnica Občine Log – Dragomer št. 2016-087 z dne 18. 7. 2016,
3. račun št. 23/2017 z dne 16. 11. 2017.

IP ugotavlja, da prvi štirje dokumenti predstavljajo odgovore na vprašanje prosilca pod številko 3 zahteve; dokument pod številko 5 pa odgovor na vprašanje pod točko 11. V izpodbijani odločbi se je organ opredelil zgolj do študij, s tem, ko je dostop do teh študij zavrnil zaradi izjeme varstva upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Študiji

IP je na podlagi pojasnil organa na ogledu in camera ugotovil, da so bile izdelane tri študije (2015, 2016 in 2017), prosilec pa je zahteval le dokazila, ki so bila v zvezi s spremembo projekta izgradnje kanalizacije, to pa sta, kot ugotavlja IP, dve študiji, ker sta bili le ti dve (iz leta 2016 in 2017) strokovna podlaga za odločitev občine o spremembi projekta. IP je posledično v pritožbenem postopku odločal le o prostem dostopu do teh dveh študij (študija izvedbe kanalizacije na ravninskih delih v območju občine Log - Dragomer,  april 2016  in študija  »Kanalizacija Log – Dragomer« strokovni pregled s priporočili, junij 2017 s prilogo na CD). O tretji študiji iz leta 2015 IP ni odločal, ker ni bila predmet prosilčeve zahteve oziroma iz nje ne izhajajo odgovori na vprašanja, kot jih je zahteval prosilec.

IP je nadalje ugotavljal, ali sta študiji prosto dostopni informaciji javnega značaja. V obravnavanem primeru ni sporno, da študiji sodita v delovno področje organa, organ z njima tudi razpolaga, saj jih je na ogledu izročil IP.  Sporno pa je, ali je podana katera izmed zakonskih izjem od prostega dostopa na podlagi 5a. člena oziroma prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ je dostop do študij zavrnil v celoti, sklicujoč se na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

IP pritrjuje pritožbenim navedbam prosilca, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Glede navedbe organa, da so študije del upravnega postopka in da bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, IP ugotavlja, da študije niso del dokumentacije upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. V izpodbijani odločbi se je organ neupravičeno skliceval na obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar IP pojasnjuje v nadaljevanju.

Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno (hkrati)  izpolnjena dva pogoja:
-  podatek je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka (ki je v teku) in

 - razkritje podatka bi škodovalo izvedbi tega upravnega postopka.

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP, poleg tega pa na posameznih upravnih področjih poznamo tudi posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače; glede vprašanj, ki niso posebej urejena, pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).

IP ugotavlja, da v obravnavani zadevi za obstoj navedene izjeme ni izpolnjen že prvi pogoj – to je, da je bil podatek pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Organ je na ogledu IP pojasnil, da sta bili študiji naročeni kot del interne odločitve organa in sta predstavljali strokovni podlagi za odločitev glede spremembe projekta izgradnje kanalizacije, torej izdelani sta bili časovno pred začetkom upravnih postopkov izdaj gradbenih dovoljenj (IP je na ogledu in camera ugotovil, da gre za več upravnih postopkov izdaje gradbenih dovoljenj pri projektu spremembe izgradnje kanalizacije), niti nista prilogi dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja, kot je organ sam pojasnil. V času izdelave obeh študij upravni postopki še niso tekli, niti se še niso začeli. Glede na navedbe organa je bil celo namen izdelave teh študij priprava strokovnih podlag, ki so imele za posledico odločitev organa o spremembi projekta izgradnje kanalizacije. Študiji, ki sta predmet zahteve prosilca, sta nastali pri organu, pred vložitvijo zahteve za začetek postopka izdaje gradbenih dovoljenj. Posledično je IP zaključil, da prvi pogoj zatrjevane izjeme, to je, da je bil podatek pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, ni izpolnjen.

Ker morata biti za obstoj izjeme kumulativno podana oba pogoja hkrati in je IP ugotovil, da ni podan že prvi pogoj, IP nadalje ni ugotavljal obstoja drugega pogoja (glede škode), ampak je zaključil, da zatrjevana izjema po 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

Študiji kot okoljski podatki

Ne glede na to, da IP glede presojnih študij ni ugotovil obstoja zakonske izjeme, pa velja opozoriti, da gre pri študijah tudi za okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, ki določa zakonske izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

IP ugotavlja, da je iz študije (april 2016) razvidno, da je osnovni cilj te študije preveriti možnost izboljšanja delovanja odvajanja odpadnih vod v zvezi s kanalizacijo. Prav tako je iz študije (junij 2017) razvidno, da gre za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Študiji (kot je pojasnil organ) sta bili izdelani zaradi priprave strokovnih podlag, ki so imele za posledico spremembo projekta izgradnje kanalizacije.

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami; v nadaljevanju: ZVO-1) ureja dostop do okoljskih podatkov v določbah 110. člena, v katerih opredeljuje med drugim tudi, kateri podatki se štejejo za okoljske podatke. V prvem odstavku določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na ZDIJZ in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija).

Načelo javnosti izhaja tudi iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih podatkov ureja tretji odstavek 110. člena ZVO-1, ki določa, da ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja, so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1.

Tretji odstavek 110. člena ZVO-1 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljata enako pravilo, in sicer da mora organ, ne glede na morebitne izjeme po ZDIJZ prosilcu omogočiti odstop do zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 18. člena ZVO-1. Glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-1 o opredelitvi okoljskih podatkov.

IP ugotavlja, da je odpadna voda ena vrsta odpadka glede na ZVO-1. ZVO-1 v 3. členu med pojmi pod točko 5. definira odpadek, in sicer odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Nadalje pod točko 5.5. definira komunalno odpadno vodo, ki je odpadna voda iz gospodinjstev in njej po naravi ali sestavi podobna voda iz proizvodnje ali storitvene ali druge dejavnosti ali mešanica teh odpadnih voda z odpadno vodo iz proizvodnje ali s padavinsko odpadno vodo. Nadalje ZVO-1 v 3. členu določa, da so emisije neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) ali organizmov ali mikroorganizmov iz posameznega vira v okolje.

Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) določa splošne mejne vrednosti emisij toplote in snovi v vode in javno kanalizacijo, način vrednotenja teh emisij, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjševanja emisij ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja. Predpis je splošen in ureja emisije iz čistilnih naprav in vseh ostalih naprav. Ta uredba v 4. členu v točki 14. določa, da je javna kanalizacija kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V točki 11. ureja izpust snovi v vode (v nadaljnjem besedilu: emisija snovi), ki je emisija onesnaževala v vode ali javno kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode; v točki 37 določa, da je odpadna voda voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali vode. Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda ter v točki 39 določa, da je odvajanje odpadne vode odvajanje odpadne vode po cevovodu prek iztoka v kanalizacijo, čistilno napravo ali okolje. Za odvajanje odpadne vode se šteje tudi prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali odpadne vode iz petega odstavka 14. člena te uredbe s cestnim motornim vozilom ali na drug predpisan način na komunalno ali skupno čistilno napravo, kjer se zagotavlja njeno čiščenje. Glede na vse navedeno IP meni, da gre pri vsebini študij za okoljski podatek, saj se vsebina nanaša na odpadne vode v zvezi s kanalizacijo.

Prav tako že ZVO-1 zelo široko opredeli, kaj je okoljski podatek. V skladu z drugim odstavkom 110. člena je okoljski podatek zlasti podatek, o med drugimi naštetimi, tudi o emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo ter dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Aarhuška konvencija v 2. členu, v točki 3, okoljske informacije definira precej širše, kot le podatke o emisijah v okolje in odpadkih. Med drugim kot okoljske informacije določa tudi informacije »o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju«.

Navedene določbe ZVO-1 sledijo določilom Aarhuške konvencije, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004. V skladu z 2. členom konvencije pomenijo "okoljske informacije" vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov;

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju;

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).«.

V obravnavanem primeru gre za podatke glede odpadnih voda, ki imajo vpliv na okolje. Prav tako je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode glede na 149. člen ZVO-1 tudi obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da sta zahtevani študiji po vsebini nedvomno okoljski podatek. Študiji predstavljata tiste okoljske podatke, ki predstavljajo po ZDIJZ absolutno javno dostopne podatke, glede katerih ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. ZDIJZ je namreč z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje okoljskih podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.

Glede na to, da gre pri zahtevanih dveh študijah za okoljske podatke, je IP odločil, da mora organ prosilcu študiji posredovati, kot to določa točka 1 izreka te odločbe. Ob tem IP še dodaja, da ker gre za podatke, ki so že po zakonu absolutno javni, v postopek ni pritegnil morebitnih stranskih udeležencev, kar je skladno z določbo a26.a člena ZDIJZ.

IP je po uradni dolžnosti preveril tudi, ali obstajajo glede obeh študij še katere druge izjeme od prostega dostopa (po 5. a. členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ) in ugotovil, da se v obeh študijah nahajajo osebni podatki.

V dokumentu Študija izvedbe kanalizacije na ravninskih delih v območju občine Log - Dragomer,  april 2016, se na prvi strani nahajata osebna podatka, in sicer pri navedbi izdelovalca študije: ime in priimek ter podpis direktorja izdelovalca elaborata Biro za komunalo d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana, ki je hkrati naveden tudi kot odgovorni vodje elaborata, z imenom in priimkom ter podpisom.

IP je preveril, ali bi razkritje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1). V skladu z načelom zakonitosti, določenem v 6. členu ZUP, je upravni organ dolžan pri odločanju uporabiti predpis, ki velja v času, ko je bila odločba izdana na prvi stopnji, le tako se lahko namreč preveri zakonitost odločbe (to je ZVOP-1).

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je IP ugotavljal:
1.    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in

2.    ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1

Osebni podatki oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, ni mogoče šteti med varovane osebne podatke, ker so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, s spremembami), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, s spremembami) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami). Glede na to je ime in priimek ter podpis direktorja javen podatek.

Poleg tega iz omenjenega dokumenta izhaja, kdo (ime in priimek) je odgovorni vodja elaborata, kar prav tako ni varovan osebni podatek. Glede na prvi odstavek 3. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZAID) lahko poklicni naziv »pooblaščeni inženir« uporablja le oseba, ki je vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS (v nadaljnjem besedilu: imenik pooblaščenih inženirjev), ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije (IZS). Osnovna dejavnost IZS temelji na javnem pooblastilu za vodenje evidence imenika pooblaščenih inženirjev in imenika geodetov, podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, pa je javen. ZAID v 12. členu določa, da so javni podatki o osebnem imenu pooblaščenega arhitekta in inženirja, poklicnem nazivu, identifikacijski številki, načinu opravljanja poklicnih nalog, strokovnem in znanstvenem naslovu,datumu vpisa v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev, morebitnem izbrisu iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev ali mirovanju. Upoštevaje navedeno, osebni podatki posameznika, ki nastopa kot odgovorni vodja elaborata niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani IZS, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. IP je vpogledal v Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom in ugotovil, da je vpisan tudi imenovani.

V dokumentu “Kanalizacija Log – Dragomer” - strokovni pregled s priporočili, junij 2017, je IP dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

• na prvi strani: ime, priimek in podpis direktorja podjetja MIKROS d.o.o., Tržaška 40,   

            1351 Brezovica pri Ljubljani, ki je izdelalo ta strokovni pregled in

• na drugi strani: ime in priimek samostojnega podjetnika.

Kot že zgoraj navedeno, osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje ter samostojnih podjetnikov, za katere je vpis v javni register obvezen, ni mogoče šteti med varovane osebne podatke, ker so ti javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, s spremembami in dopolnitvami), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami).

IP je nadalje ugotovil, da se v prilogi študije Kanalizacija Log – Dragomer, strokovni pregled s priporočili, junij 2017, na CD, nahaja ime in priimek zaposlenega v podjetju Mikros d.o.o., ki je izdelalo študijo in je zasebno podjetje. IP ni našel pravne podlage za razkritje tega osebnega podatka in ugotovil, da gre v tem delu za varovane osebne podatke (gre namreč za posameznika, zaposlenega v zasebni gospodarski družbi), zaradi česar mora organ pri dostopu, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), ta osebni podatek prikriti.

Naročilnici

Glede naročilnic se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil (IP jih je izročil šele na ogledu), zato jih je IP presojal v pritožbenem postopku.

Naročilnico Int. št. naročila: NAR – 0082/2017 z dne 15. 6. 2017 je organ izdal za izdelavo dokumenta Kanalizacija Log – Dragomer - strokovni pregled s priporočili, junij 2017.

Naročilnico Občine Log – Dragomer št. 2016-087 z dne 18. 7. 2016 je organ izdal za izdelavo Študije izvedbe kanalizacije na ravninskih delih v območju občine Log - Dragomer, april 2016. Organ je na ogledu in camera ob tem pojasnil, da je sicer naročilnica izdana po datumu izdelave študije, da pa je v zvezi s tem dokumentom.

IP primarno ugotavlja, da obe naročilnici izpolnjujeta vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja in da sta v zvezi s prosilčevo zahtevo (z vprašanjem 3 prvega dela zahteve).

IP je nadalje ugotovil, da se na obeh naročilnicah nahajajo osebni podatki (ime in priimek ter podpis), zato je po uradni dolžnosti presojal, ali gre za varovane osebne podatke.

V konkretnem primeru je na naročilnici Občine Log – Dragomer št. 2016-087 z dne 18. 7. 2016 spodaj navedeno ime in priimek ter podpis osebe, ki je naročila naročilnico, ter ime in priimek ter podpis odredbodajalca. Oseba, ki je naročila naročilnico, je zaposlena v občini, odredbodajalec pa je bil zaposlen v času izdaje dokumenta.

Prav tako je na naročilnici Int. št. naročila : NAR – 0082/2017 z dne 15. 6. 2017 spodaj levo naveden ime in priimek višjega svetovalca za finančne zadeve (zaposlenega na občini) ter podpis in desno ime in priimek ter podpis župana.

V skladu z 8. členom ter določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo (kamor spada tudi razkritje imena in priimka), določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. (tak zakon je npr. ZDIJZ).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). 

IP je ugotovil, da je podana pravna podlaga za razkritje imena, priimka ter podpisa javnih uslužbencev ter župana, ki so podpisani na naročilnicah. Občina je oseba javnega prava, podpisniki so zaposleni na občini in so javni uslužbenci, župan pa je javni občinski funkcionar, ti podatki so tako absolutno javni (ne glede na obstoj izjeme). Podpisovanje naročilnic predstavlja nedvomno zvezo z delovnim razmerjem oziroma opravljanjem javne funkcije. Javni uslužbenci in funkcionarji imajo bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti, zato so njihovo ime, priimek in podpis javni. Ime in priimek javnega uslužbenca je javen tudi po prenehanju delovnega razmerja, če je ta podatek v zvezi z nekdanjim delovnim razmerjem uslužbenca.

IP je ugotovil, da organ z drugimi dokumenti v zvezi z vprašanjem 3 zahteve prosilca ne razpolaga.

Račun

Glede vprašanja številka 11 je organ IP naknadno posredoval račun št. 23/2017 z dne 16. 11. 2017, ki ga je izdalo podjetje Biro za komunalo d.o.o,. Organ meni, da iz tega računa izhaja informacija, koliko je občina plačala za projekt s tlačno varianto, torej odgovor na prosilčevo vprašanje. Dokument je nastal v zvezi s porabo javnih sredstev, saj je občina račun plačala iz občinskega proračuna, ki  glede na Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami) predstavlja javna sredstva. Ta podatek je posledično, v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, absolutno javen.

IP je nadalje ugotovil, da se na računu nahaja ime, priimek in podpis direktorja podjetja Biro za komunalo d.o.o. Osebni podatki pripadajo direktorju zasebne gospodarske družbe, to pa je absolutno javen podatek, in sicer, kot že zgoraj pojasnjeno, na podlagi predpisov, ki urejajo poslovni register, sodni register ter gospodarske družbe. Osebni podatki, ki se nanašajo na zakonite zastopnike, niso varovani osebni podatki, saj gre za osebe, pooblaščene za zastopanje, katerih vpis v javni register je obvezen.

V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti presojal, ali iz navedenih dokumentov (obeh študij, obeh naročilnic in računa) izhajajo še druge izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ, ki bi morebiti preprečevale prost dostop. IP je po pregledu dokumentacije ugotovil, da druge izjeme niso podane.

Posledično je IP odločil, da mora organ prosilcu posredovati obe študiji, obe naročilnici ter račun, na način, kot je razvidno iz izreka te odločbe pod točko 1.

Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil, ali razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih je postavil prosilec, zato je IP ugotavljal, ali organ razpolaga še s kakšnimi dokumenti.

Organ je IP na ogledu in camera pojasnil, da glede vprašanj pod točkami 1. in 2. ne razpolaga z dokumenti, da torej materializiranih dokumentov v zvezi s tem ni bilo. IP ugotavlja, da so vprašanja pod točko 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10, kot izhajajo iz prosilčeve zahteve, zastavljena v smislu Uredbe o upravnem poslovanju, za obravnavo te pa IP ni pristojen. Zahtevo in pritožbo prosilca je IP obravnaval le v smislu ZDIJZ (glede pojasnil po tej uredbi sledi obrazložitev v nadaljevanju te odločbe). Prav tako je organ pojasnil, da dokumentov, iz katerih bi izhajale informacije v zvezi s temi vprašanji, nima. V tem delu je IP zato pritožbo prosilca zavrnil. Glede teh informacij namreč ni izpolnjen pogoj za obstoj informacije javnega značaja, in sicer da je v materializirani obliki, kar pomeni da organ z njo fizično razpolaga (bodisi v papirnati bodisi v elektronski obliki). IP ob tem še dodaja, da je organ nepravilno uporabil materialno pravo, zahtevo prosilca bi namreč moral zavrniti iz razloga, ker z dokumentom, ki je predmet zahteve, ne razpolaga.    

IP se nadalje ne strinja z organom, da gre pri zahtevanih študijah za varovani avtorski deli in da je posledično dostop treba v celoti zavrniti. Pri ugotovitvi, da gre za avtorsko delo in je imetnik pravic tretja oseba, je pomembno le to, da je v zakonu določen način, na katerega se prosilec lahko seznani s tovrstnim delom, ni pa določeno, da je dostop mogoče v celoti zavrniti. Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za okoljske podatke, IP nadalje opozarja, da drugi stavek drugega odstavka 25. člena ZDIJZ določa, da kadar gre za podatke iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona (okoljski podatki), organ ne glede na prejšnji stavek (ki določa za avtorsko delo, na katerem ima pravice tretja oseba, le vpogled kot način dostopa) omogoči dostop v skladu s prejšnjim odstavkom, torej: vpogled, prepis, fotokopije ali elektronski zapis. V konkretnem primeru je študiji naročila občina, pri tem je izdala dve naročilnici in plačala izdelavo študij, tako da imetnik pravic ni tretja oseba, prav tako gre tudi za porabo javnih sredstev, saj sta bili študiji plačani iz občinskega proračuna. Posledično je IP zaključil, da je dostop do študij treba omogočiti na način, kot je zahteval prosilec, to pa je v obliki fotokopije.

Poleg navedenega IP omenja, da 10.  člen ZDIJZ v prvem odstavku določa, da je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet  določene dokumente, ki jih ZDIJZ primeroma našteva, med drugim tudi študije in druge podobne dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa. Študiji sta vsekakor dokumenta, ki spadata v delovno področje organa, saj ju je naročila občina. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) v drugem odstavku 21. člena ob tem določa, da občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naštete naloge, med katerimi omenja tudi, da ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte, kamor spada kanalizacija (odvajanje odpadnih voda). Organ bi glede na to moral študije s področja urejanja kanalizacije samoiniciativno objaviti na spletu in tako omogočiti širši javnosti, da se seznani z vsebinami, pomembnimi za okolje, v katerem občani živijo.

1. Del zahteve

Glede prosilčeve zahteve za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na obiske župana v tujini v zvezi s pridobitvijo kohezijskih sredstev ter obiskom proizvajalca opreme v tujini

Prosilec je v tem delu zahteve organu zastavil pet vprašanj: (1) koga je občina obiskala v zvezi s kohezijskimi sredstvi v Bruslju; (2) kako je obiskani prijatelj v Bruslju pomagal občini priti do sredstev; (3) kdo je v občini poleg župana zaslužen pri pridobivanju kohezijskih sredstev.

V zvezi z obiskom proizvajalca opreme je navedel še dve vprašanji: (1) ali je informacija o obisku proizvajalca točna ter (2) zahteva potni nalog ter poročilo o obisku.

V zvezi s tem delom zahteve je sporno, ali sploh gre za informacije javnega značaja oziroma ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ter ali se nahajajo v materializirani obliki.

Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil, ali razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ  razpolaga s tovrstnimi  dokumenti.

IP je na ogledu in camera vpogledal v dokumentacijo organa v zvezi z obiski župana v tujini glede pridobitve kohezijskih sredstev ter obiskom proizvajalca in pri tem ni našel dokumentov,  iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja prosilca. Organ je nadalje pojasnil, da z drugimi dokumenti v zvezi s tem ne razpolaga. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil. IP ob tem še poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

1. Del zahteve

Glede prosilčeve zahteve za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na osebne podatke župana

V tem delu zahteve je prosilec zastavil sedem vprašanj (1) kakšno formalno izobrazbo ima župan; (2) katero smer študija je župan končal, kdaj in na kateri fakulteti, (3) kakšen je naslov diplomskega dela ter kje se jo da videti. Navedel je še 4 vprašanja: (1) glede kaznovanosti zaradi kraje cestninskega denarja je prosilca zanimalo, ali  je bil kaznovan tudi župan; (2) ali je župan sam kriv za požig svojega lokala; (3) kakšen čin je imel župan, ko je bil zaposlen v Slovenski vojski; (4) ali je župan poneveril čin ter si izmislil vojaško odredbo.

Sporno je, ali sploh gre za informacije javnega značaja oziroma ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga oziroma ali se nahajajo v materializirani obliki.

V zvezi s prosilčevo zahtevo glede osebnih podatkov župana IP ugotavlja, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za njihov obstoj, kot to določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Te informacije niso informacije, ki bi izvirale iz delovnega področja organa, ker se ne nanašajo na javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, prav tako pa organ z navedenimi dokumenti (iz katerih bi izhajali odgovori na postavljena vprašanja) ne razpolaga, o čemer se je IP prepričal na ogledu in camera. Posledično je IP pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

Glede pojasnil (odgovorov v dopisih) organa prosilcu

V zvezi s pritožbeno navedbo, da prosilec ni prejel ustreznih pojasnil oziroma odgovorov od organa, IP pojasnjuje, da ni pristojen za odločanje o ustreznosti odgovorov po Uredbi o upravnem poslovanju, ker ni pristojen za razlago in nadzor nad uredbo, za to je namreč pristojna Upravna inšpekcija kot del Inšpektorata za javni sektor. IP je to pritožbeno navedbo obravnaval v smislu ZDIJZ ter zahteve za prost dostop do informacij javnega značaja. IP je sledil organu, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da organ v skladu z ZDIJZ ni dolžan dajati odgovorov na vprašanja ali pojasnil. Iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je informacija javnega značaja: informacija, s katero organ že razpolaga, torej ki že obstaja, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa,informacija se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Če kateri od navedenih pogojev (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti). V skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstojijo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Pravni interes in učinek erga omnes

Neutemeljene so navedbe organa, da prosilec ni izkazal pravnega interesa za dostop do navedenega dokumenta, saj je tako navedeno v 39. členu Ustave RS. ZDIJZ od prosilcev ne zahteva, da za dostop do informacij javnega značaja izkažejo pravni interes (načelo prostega dostopa - 5. člen ZDIJZ), ampak v nasprotju s tem izrecno določa, da upravičencu zahteve ni potrebno pravno utemeljiti (tretji odstavek 17. člena ZDIJZ). Čeprav je ZDIJZ s tem razširil ustavno določbo o pravici dostopa do informacij javnega značaja, je to v skladu z zadnjim odstavkom 15. člena Ustave RS, po katerem nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. To je tudi v skladu z mednarodnimi akti in sodobnimi trendi na področju svobode informacij. V demokratični državi namreč ni sporno, da mora biti delovanje države javno in da javnosti za demokratični nadzor nad vladajočimi ni treba dokazovati pravnega interesa. Država ne sme spraševati po namenu, zaradi katerega upravičenec določeno informacijo zahteva oz. kako jo namerava uporabiti. Zaradi tega so izkazovanje interesa praviloma opustile vse primerljive ureditve. (cit. doktorska naloga Prepeluh). Za pridobitev informacije že na podlagi Ustave zadošča "splošen in politični interes posameznikov, da se v demokratični državi seznanijo z delom javnopravnih organov in ga nadzirajo" U. Prepeluh Magajne v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije dopolnitev –A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 590. Pravnega interesa zato prosilcu v postopkih dostopa do informacij javnega značaja ni treba izkazovati. Peti  odstavek 15. člena Ustave, ki vsebuje načelo sistemske in povezane razlage človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je potrebno razlagati v prid pravicam (in favorem libertatis).

V postopkih po ZDIJZ se namreč o dokumentih ne odloča z vidika posamičnega prosilca, temveč se odloča z učinkom erga omnes. V postopku po ZDIJZ tako ni pomembno, kdo je prosilec in za kakšen namen potrebuje zahtevano informacijo, s kakšnimi znanji razpolaga in kako bo informacijo uporabil, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva vsakdo (5. člen ZDIJZ). Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istega dokumenta, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj ali npr. državljanstvo in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Namen prosilca, zaradi katerega je želel pridobiti dokumente, je zato v konkretnem postopku pravno neupošteven. Povedano drugače, če bi organ prosilcu ugodil dostop do navedenih dokumentov, bi moral enako storiti tudi, če bi to zahteval katerikoli drug prosilec. Organ mora zato o dokumentih odločati tako, kot da bi ta dokument zahteval kdorkoli. (glej Odločba IP 090-93/2017 z dne 02.06.2017)

Razširitev zahteve prosilca

IP ugotavlja, da prosilec v pritožbi z dne 10. 7. 2018 zahteva še:

• dokazila o strokovni usposobljenosti občinskega kadra, ki je zadolženo za to (glede 

             vakuumske kanalizacije) ter

• zahtevo po posredovanju dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev izbranih izvajalcev pri

             izvedbi obnove stare šole na Logu IP

• kopijo strokovno objavljenih del  na predmetno temo, ki so jih izdelali občinski strokovnjaki –

             študije, ki so jih izdelali svetovno poznani strokovnjaki s tega področja

• dokazilo (zapis dogovora), s katerim je ministrstvo za okolje in prostor občini zagotovila, da

             sprememba ne bo ogrozila pridobivanje kohezijskih sredstev.

V pritožbi prosilec prosi tudi za dodatna pojasnila.

IP ugotavlja, da gre za razširitev prvotne zahteve prosilca oziroma za nove zahteve po ZDIJZ, o katerih organ na prvi stopnji še ni odločal in tako ne morejo biti predmet tega pritožbenega postopka. V skladu s 133. členom ZUP in v skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), in sicer vse do odločitve oz. do izdaje odločbe na prvi stopnji (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1481/94-6, VS12074). Tisti dokumenti, ki jih je prosilec identificiral kot predmet njegove zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, v pritožbi predstavljajo razširitev njegove zahteve.

IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilca iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil. Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev namreč napravil napačen sklep ter posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem zahtevane informacije ne obstajajo, je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka