Mladinski servis Pomurski študentski servis, d.o.o - MDDSZ

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do vseh podatkov o višini realizirane koncesijske dajatve ali/in višini priznanih stroškov koncesionarjev – vseh koncesionarjev za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del študentom in dijakom, za obdobje 2007-2017. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer je v odločbi navedel, da zahtevane informacije ne predstavljajo osnovnih podatkov iz prvega odstavka 6.a člena v povezavi z definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo zavrnil s sklicevanjem na določbo, ki velja za poslovne subjekte po prevladujočim vplivom oseb javnega prava, torej za zavezance po 1.a členu ZDIJZ in ne za organe po 1. členu ZDIJZ. Ministrstvo, kot državni organ, mora pri definiciji informacije javnega značaja upoštevati določbo 4. člena ZDIJZ, ki je širša od določbe 4.a člena, ki jo je uporabil organ. Ker se organ zaradi nepopolno ugotovljenih relevantnih dejstev sploh ni opredelil do tega, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga in ali dokumenti izvirajo iz delovnega področja organa, se odločbe ni dalo preizkusiti, zato jo je IP odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-159/2018/2

Datum: 10. 8. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016), v nadaljevanju IP, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Mladinskega servisa Pomurski študentski servis d. o. o., Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 7. 2018, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-27/2018/2 z dne 12. 6. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 090-27/2018/2 z dne 12. 6. 2018 se odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 31. 5. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da organ predloži vse podatke o višini realizirane koncesijske dajatve ali/in višini priznanih stroškov koncesionarjev – vseh koncesionarjev za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del študentom in dijakom, za obdobje 2007-2017.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-27/2018/2 z dne 12. 6. 2018 v celoti zavrnil, pri čemer je v obrazložitvi navedel, da je po prejemu zahteve prosilca preveril, ali poseduje zahtevane informacije in ali so informacije takšne narave, da ji je mogoče šteti kot informacije javnega značaja. Organ je izhajal iz določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Glede na pravno podlago in ugotovljena dejstva je organ zavrnil dostop do podatkov, vezanih na vse koncesionarje za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del študentom in dijakom, za obdobje od 2007 do 2017.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 3. 7. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ napačno uporabil materialno pravo, saj je zahtevo presojal na podlagi 6.a člena ZDIJZ, ki se nanaša na javne podatke poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Organ ne izpolnjuje pogojev iz 1.a člen ZDIJZ, saj ni ne gospodarska družba ne pravna oseba zasebnega prava, tako da ne more uporabiti izjem iz 6.a člen ZDIJZ. Organ bi pri presojanju moral uporabiti 6. len ZDIJZ, vendar ta člen ne vsebuje izjeme, ki bi mu dovolilo zavrniti izdajo podatkov. Podatki, ki jih je zaprosil prosilec, so podatki s katerimi organ razpolaga in jih agregira, saj jih vsako leto pridobi neposredno z obveznimi letnimi poročili koncesionarjev ter predstavljajo osnovo za proračunske prilive iz naslova študentskega dela.

Organ je pritožbo prosilca odstopil v nadaljnje reševanje IP, z dopisom št. 090-27/2018-4 z dne 20. 7. 2018.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma ugotavlja, da iz posredovanih dokumentov ni mogoče ugotoviti, ali je pritožba pravočasna, saj organ IP ni odstopil dokumentacije (ki jo je sicer na podlagi 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP dolžan posredovati), iz katere bi izhajali podatki o tem, kdaj je bila prosilcu vročena odločba in kdaj je bila odposlana pritožba. Organ tudi ni preizkusil pritožbe v skladu z 240. členom ZUP ter se ob odstopu pritožbe ni opredelil do tega, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba.

IP dalje pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da  prosilec pritožbo izpodbija v celoti.

IP ugotavlja, da je organ zahtevo zavrnil s sklicevanjem na določbo 6.a člena ZDIJZ, ki določa javnost podatkov poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki v konkretnem primeru ni materialnopravno relevantna. Ministrstvo je namreč kot državni organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in ne po 1.a členu ZDIJZ, po katerem so zavezanci poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Navedeno pomeni, da organ dokumentov ne more presojati skozi definicijo informacije javnega značaja, ki velja za zavezance po 1.a členu, posledično za dokumente organa tudi ne pride v poštev določba 6.a člena, ki določa, katere informacije poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so absolutno javne. Definicija informacije javnega značaja, ki zavezuje organe, je določena v 4. členu ZDIJZ, izjeme od prostega dostopa do teh informacij pa so določene v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeno velja tudi takrat, kadar organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prejel od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v okviru svojih javnopravnih nalog. Kadar organ razpolaga z dokumenti poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, jih vseeno obravnava kot organ in upošteva 4. člen in 6. člen ZDIJZ, saj po 4.a in 6.a členu ZDIJZ postopajo izključno poslovni subjekti, kadar prosilci od njih samih zahtevajo dokumente. IP na tem mestu dodatno pojasnjuje, da koncesionarji na podlagi pogodbe o koncesiji praviloma opravljajo javno službo, in kot taki tudi sami niso zavezanci po 1.a členu ZDIJZ, temveč so v okviru opravljanja javne službe zavezanci po 1. členu ZDIJZ.

IP ugotavlja, da se organ v odločbi sploh ni opredelil do tega, ali z zahtevanimi dokumenti razpolaga, kot tudi ne do tega, ali zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa (torej, ali gre za informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ). Organ se posledično tudi ni opredelil, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so v dokumentih vsebovani podatki, ki jih 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ opredeljujeta kot izjeme od prostega dostopa.

Zaradi dejstva, da se organ v postopku sploh ni opredelil do dokumentacije, ki je bila predmet zahteve prosilca in posledično tudi ni ustrezno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.

IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, odpravil organ prve stopnje. IP je tako odločil predvsem zato, ker organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve.

Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje  v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se najprej opredeliti do vprašanja, ali je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe in postopati v skladu z 240. členom ZUP. V primeru, da organ pritožbe ne bo zavrgel v skladu z 240. členom ZUP, mora nadalje ugotoviti, ali razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. V primeru, da z dokumenti razpolaga, mora organ v nadaljevanju ugotoviti, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oz. ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa (ki jih določa 5.a člen in prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve, se mora organ opredeliti tudi do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ mora v ponovljenem postopku odločiti o zahtevi prosilca v skladu z napotili, ki jih je IP navedel v prejšnjem odstavku. IP je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

    
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo  ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:                                                        

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                          

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke