Avbreht, Zajc in partnerji odvetniška družba o.p., d.o.o. - Mestna skupnost Litija

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vse pogodbe, in izdane račune sklenjene z uporabniki Športne dvorane Litija. Organ je je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo najemnika družbe SPL Ljubljana d.d ne razpolaga, zato je  IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-154/2018-6

Datum: 4.9.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji o.p., d.o.o,, Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju prosilec), z dne 19.6.2018, zoper odločbo Mestne  skupnosti Litija, Ulica Mire Pregljeve 1, 1270 Litija (v nadaljevanju organ), brez številke in datuma izdaje, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 19.6.2018 zoper odločbo Mestne skupnosti Litija, brez številke in datuma izdaje, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je v zahtevi z dne 24.4.2018 od organa zahteval posredovanje fotokopij naslednjih dokumentov:

• vse pogodbe, sklenjene z uporabniki Športne dvorane Litija (pogodbe o uporabi
  prostorov, pogodbe o podnajemu prostorov ipd.), in veljavne v obdobju od 1. 10. 2014
  dalje, razen pogodb, sklenjenih zgolj za izvajanje posameznih prireditev;
• vse račune, izdane uporabnikom iz prejšnje alineje v zvezi z uporabo Športne dvorane
  Litija, za obdobje od 1. 10. 2014 dalje; ter
• vso ostalo morebitno dokumentacijo, povezano z zaračunavanjem oziroma s plačilom
  uporabnikov iz prve alineje za uporabo Športne dvorane Litija, v obdobju od 1. 10. 2014
  dalje.

Organ je izdal odločbo, brez številke in datuma, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije, ker se iz njegove zahteve ne da ugotoviti pravnega interesa. Poleg tega je organ navedel, da se zahtevani dokumenti ne nahajajo pri organu v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), saj ne gre za dokument, ki bi ga organ izdelal sam ali v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Pogodbe z uporabniki Športne dvorane Litija namreč sklepa družba SPL Ljubljana d.d, ki uporabnikom tudi izstavlja račune.

Dne 19.6.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa brez številke in datuma izdaje, iz vseh pritožbenih razlogov.  Prosilec navaja, da se ne strinja z navedbami organa, vezanimi na zahtevo po pravnem interesu subjekta, saj 5. člen ZDIJZ določa načelo prostega dostopa, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Prosilec oporeka ugotovitvam organa, da po določbi prvega odstavka 4.člena ZDIJZ niso izpolnjeni trije osnovni kriteriji, na podlagi katerih govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Prosilec se je opredelil do vseh treh kriterijev obstoja informacije javnega značaja. Izhajajoč iz povabila k oddaji ponudbe v postopku javnega zbiranja ponudb, objavljenega v Uradnem listu RS, prosilec navaja, da je bila Športna dvorana Litija, ki je v lasti organa, oddana v najem, na podlagi določb Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO, 76/15 in 11/18 – ZSPDSLS-1; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14, 58/16 in 11/18 – ZSPDSLS-1, v nadaljnjem besedilu Uredba). V skladu z 8. členom ZSPDSLS je ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnim lokalnih skupnosti javno, razen kadar poseben zakon določa drugače. Skladno z drugim odstavkom 2. člena ZSPDSLS, ki določa, da ta zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, prosilec pojasnjuje, da navedeno velja tudi za družbo SPL Ljubljana d.d in njena razmerja z uporabniki oziroma podnajemniki Športne dvorane Litija, kot stvarnega premoženja organa. Po mnenju prosilca, glede na navedeno, ni mogoče reči, da pri zahtevani dokumentaciji ne gre za informacije javnega značaja, ker namesto organa z uporabniki Športne dvorane Litija sklepa pogodbe in uporabnikom izdaja račune družba SPL Ljubljana d.d. Prosilec še dodaja, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj je skladno z najemno pogodbo, sklenjeno z družbo SPL Ljubljana d.d, organ dajalec soglasja k sklenitvi pogodb z uporabniki/podnajemniki Športne dvorane Litija. Tudi v primeru, da organ res ne bi razpolagal s sklenjenimi pogodbami, pa po mnenju prosilca zagotovo razpolaga vsaj z dokumentacijo oziroma informacijami, povezanimi z zaračunavanjem oziroma s plačilom uporabnikov za uporabo Športne dvorane Litija. Za podajo soglasja k sklenitvi pogodb, je zagotovo od družbe SPL Ljubljana d.d, prejel najmanj informacijo o zaračunavanju oziroma plačilu uporabnikov za uporabo Športne dvorane Litija.

Prosilec je še dodal, da je organ kršil 22.člen ZDIJZ, saj njegova zavrnilna odločba ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Obrazložitev odločbe je pomanjkljiva do te mere, da se odločbe ne da preizkusiti, slednje pa na podlagi 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ob zaključku je prosilec predlagal odpravo izpodbijane odločbe in posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom z dne 19.7. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ dne 24.7. 2018, z dopisom št. 090-154/2018/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 23.8.2018. V njem organ pojasnjuje določbe 3.člena tretje alineje prvega odstavka Pogodbe o najemu večnamenskega objekta Športna dvorana Litija, z dne 13.5.2016 (v nadaljevanju pogodba). Po navedbah organa ta določba pomeni zgolj pravico, da organ izda oz. odreče soglasje glede vprašanja, komu bo športni objekt oziroma njegov del dan v uporabo ali podnajem, ne določa pa, da bi organ dajal soglasja k sami vsebini najemne oz. podnajemne pogodbe sklenjene z uporabnikom oz. podnajemnikom. Posledično SPL Ljubljana d.d organu ne pošilja najemnih pogodb sklenjenih z uporabniki in podnajemniki. Nadalje je organ pojasnil, da trenutno Športno dvorano Litija uporabljajo isti najemniki oz. uporabniki, ki so jo uporabljali že v času sklenitve pogodbe z dne 13.5.2016, posledično nova soglasje niso bila izdana, z izjemo soglasja za sobo št. 2, v izmeri 14,24 m², ki ga je za lastne pisarniške dejavnosti, za obdobje od 1.7.2016 do 30.6.2021, najela družba SPL Ljubljana d.d. in ga je organ priložil IP. Navedel je še, da je obveznost najemnika iz prvega odstavka 10. člena pogodbe preveril v okviru letnega pregleda izvajanja določil pogodbe, določenega v 5. členu pogodbe. Organ je pojasnil, da se navedeni letni pregled opravi tako, da najemnik SPL Ljubljana d.d najemodajalcu MS Litija omogoči vpogled v izstavljene račune, v prejeta plačila ter plačila najemnika najemodajalcu ali tretjim osebam. Z vpogledom se najemodajalec seznani z izpolnjevanjem  oz. morebitnim neizpolnjevanjem pogodbenih obveznosti najemnika. Posledično se pri najemodajalcu (organu) ne nahajajo in ne hranijo pogodbe, ki jih je najemnik sklenil z uporabniki in podanjemniki športne dvorane Litija, sklenjene pred sklenitvijo pogodbe z dne 13.05.2016, niti tiste sklenjene pozneje.  

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil še telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-154/2018 z dne 27.8. 2018. Organ je IP pojasnil, da se je pregled poslovanja družbe SPL d.d izvedel na 20. seji MS Litija, kjer so sprejeli tudi sklep o izveden pregledu, ki je bil posredovan IP na vpogled z dopisom, z dne 29.8.2018. Organ je še dodatno pojasnil, da se v preteklosti letni pregledi izvajanja določil najemne pogodbe niso izvajali, prav tako se soglasja, komu bo športni objekt oz njegov del dan v uporabo oz. podnajem, v preteklosti niso izdajala.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

V zvezi z navedbami organa, da prosilec ni izkazal pravnega interesa za pridobitev informacij javnega značaja, IP pojasnjuje, da ga prosilcu za dostop do informacij javnega značaja ni treba izkazati. Skladno z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ni relevanten. ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam in tako daje možnost vsakomur, da zahteva informacije javnega značaja. Pri presoji vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, se zato presoja vsebina same informacije, ne pa interesi prosilca za pridobitev te informacije. Tako prvostopenjski kot pritožbeni organ sta dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem (lat. erga omnes), ne le prosilcu.

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24.4.2018, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo.

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti oziroma podatki, ki so zahtevani v zahtevi z dne 24.4 2018 in o katerih je odločil organ v izreku izpodbijane odločbe, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti.

IP izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 23.8.2018 ter dodatnih pojasnil v telefonskem razgovoru z dne 27.8.2018, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24.4. 2018, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal.

Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je organ IP posredoval dne 23.8 2018, telefonskega razgovora z dne 27.8.2018 ter dodatnih pisnih pojasnil z dne 29.8.2018, organ izda soglasje za uporabo/podnajem prostora večnamenskega objekta Športna dvorana Litija, in ne izdaja soglasja k sami vsebini najemne oz. podnajemne pogodbe, sklenjene z uporabniki oz. podnajemniki. Po vpogledu v omenjeno soglasje IP ne dvomi, da organ ne razpolaga s pogodbami, sklenjenimi z uporabniki Športne dvorane Litija, saj se vsebina soglasja nanaša izključno na Športno dvorano Litija. Prav tako IP ne dvomi, da organ ne razpolaga z dokumentacijo oziroma informacijami povezanimi z zaračunavanjem oziroma s plačilom uporabnikov za uporabo Športne dvorane Litija, saj je postopek pregleda poslovanja družbe SPL Ljubljana d.d potekal ob navzočnosti družbe SPL Ljubljana d.d. na 20. seji Mestne skupnosti Litija, dne 28.9.2017, zapisnik seje pa je javno objavljen na povezavi https://www.litija.si/files/other/news/77/100088Zapisnik-20.seja%20MSL-28.09.2017.pdf.

Glede na navedeno IP ne dvomi v navedbe organa, da ta dokumentacije, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 24.4.2018, nima.

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje  izvajanja pravilnosti  nadzora obveznosti najemnika iz tretjega odstavka 5.člena pogodbe ter pravilnosti ravnanja organa s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Navedbe prosilca v tem delu so tako za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Na koncu IP dodaja, da so navedbe prosilca, da zahtevana dokumentacija je informacija javnega značaja, saj pogodbe z uporabniki Športne dvorane Litija namesto organa sklepa družba SPL d.d in izdaja račune uporabnikom brezpredmetne, saj družba SPL ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Zavezanci so določeni v 1. in 1.a členu ZDIJZ in navedeni v Registru zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: RZIJZ), ki je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (https://www.ajpes.si/rzijz). SPL Ljubljana d.d glede na podatke v RZIJZ ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, zato dokumentacija, s katero razpolaga družba SPL Ljubljana d.d, ne predstavlja informacije javnega značaja, prav tako družba SPL Ljubljana d.d ni zavezanec v tem postopku.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pripravila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka