Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Odvetniška družba Neffat o.p., d.o.o. - DARS d.d

+ -
Datum: 24.10.2018
Številka: 090-152/2018
Kategorije: Poslovna skrivnost, Javna naročila, Test interesa javnosti

POVZETEK:

 Prosilka je na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom glede elektronskega cestninjenja. Organ je zahtevi prosilke delno ugodil, z obrazložitvijo, da se dostop do določenih dokumentov omeji zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo glede obstoja izjeme poslovne skrivnosti, pri čemer je po uradni dolžnosti pazil na izjemo varstva osebnih podatkov. Prav tako je IP ugotovil, da je glede določene dokumentacije za razkritje podan javni interes.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-152/2018/10

Datum: 25. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Odvetniške družbe Neffat o.p., d.o.o., Miklošičeva cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 19. 6. 2018, zoper odločbo, št. 010-2/18-mkk-6 z dne 25. 5. 2018, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, Izpostava Ljubljana, Dunajska 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilke  z dne 19. 6. 2018 se delno ugodi in se odločba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., št. 010-2/18-mkk-6 z dne 25. 5. 2018, delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati naslednje dokumente, ki so v zvezi z javnim naročilom JN4695/2015 z dne 13. 7. 2015, in sicer:
  • garancijo za resnost ponudbe z dne 12. 10. 2015 na način, da prosilki posreduje podatke o št. garancije, o obliki predložitve ter podatku o kraju predložitve;
  • obrazec #222 AutoPASS in obrazec #222 Ascendi, tako v angleščini kot tudi slovenščini, na način, da prosilki posreduje podatke v postavki (3) Contract type/Vrsta pogodbe;
  • ponudbo izvajalca za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017 na način, da organ prosilki posreduje:
  1. podatke iz postavke »opis spremembe« za vse spremembe od št. 001 do št. 008, pri čemer se pri spremembi št. 006 prosilki posredujeta zgolj prva dva odstavka besedila postavke, in sicer do besedila Opis prikazovalnika kredita s semaforjem;
  2. podatke iz postavke »razlog za spremembe«, pri spremembah št. 003, 004, 006, 007, 008 ter
  3. podatke iz postavke »vrednotenje« pri spremembi št. 006;
  • zapisnik o pogajanjih z dne 23. 2. 2017 s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so navedeni kot prisotni predstavniki naročnika in izvajalca na prvi strani, ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik, vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so potrdili in prevzeli zapisnik ter imena in priimke fizičnih oseb za besedo Pooblaščenci: v prilogi;
  • spremna dopisa izvajalca št. 89/2017 – ECS z dne 18. 5. 2017 ter št. 96/2017 – ECS z dne 19. 6. 2017, pri čemer je organ dolžan v glavi dokumenta prekriti ime in priimek zaposlenega pri organu ter ime in priimek podpisnika dokumenta;
  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-3 z dne 6. 4. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz postavke »opis spremembe«, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek fizične osebe, ki je dodatno proučila zadevo;
  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-7 z dne 18. 5. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz postavke »prioriteta«, »obrazložitev prioritete« in »opis spremembe«;
  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-2 z dne 19. 6. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz uvoda ponudbe, skupaj s:
  1. podatki iz postavke »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe« (samo prvi odstavek do A Vzpostavitev ter delovanje za dodatne CUT), »razlog za spremembo«, »vpliv na«, »vrednotenje« ter postavko »opombe« pri spremembi št. 009;
  2. podatki iz postavke »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe«, »razlog za spremembo«, »vpliv na«, »vrednotenje« (samo dela in zneski, ki so označeni krepko), »opredelitev zahteve s strani naročnika« ter postavko »obveznosti naročnika« pri spremembi št. 010;
  • zapisnik o izvedbi pogajanj z dne 28. 6. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so navedeni kot prisotni predstavniki naročnika in izvajalca na prvi strani, imeni in priimka oseb, ki sta zapustili pogajanja, ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik ter vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so potrdili in prevzeli zapisnik;
  • dopis DARS d.d. št. 402-8/2017-SR-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti imeni in priimka oseb, navedenih na levi strani dokumenta, pod besedilom »S spoštovanjem« ter priimke oseb, ki jim je bil ta dopis poslan v vednost;
  • dopis DARS d.d. št. 420-4/2017-DŠ-44 z dne 30. 8. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti imeni in priimka oseb, navedenih na levi strani dokumenta, pod besedilom »S spoštovanjem« ter priimke oseb, ki jim je bil ta dopis poslan v vednost;
  • dopis DARS d.d. št. 420-8/2017-SR-01 z dne 13. 9. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila dopis, ime in priimek direktorja projekta ter priimke oseb, ki jim je bil dopis poslan v vednost;
  • ponudbo izvajalca za aneks SPD-2 z dne 12. 9. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz postavke »obrazložitev spremembe«, opis spremembe (samo prvi odstavek do črte, pod katero se začne besedilo »A Vzpostavitev ter delovanje…«) in »opombe«;
  • zapisnik o pogajanjih za dodatna dela z dne 19. 10. 2017 s prilogo, pri čemer je organ dolžan prekriti vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so navedeni kot prisotni predstavniki naročnika in izvajalca na prvi strani, ime in priimek osebe, ki je zapustila pogajanja, ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik ter vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki so potrdili in prevzeli zapisnik ter imena in priimke fizičnih oseb za besedo Pooblaščenci: v prilogi;
  • spremna dopisa izvajalca št. 121/2017 – ECS z dne 11. 9. 2017 ter št. 124/2017 – ECS z dne 18. 9. 2017, pri čemer je organ dolžan v glavi dokumenta prekriti ime in priimek zaposlenega pri organu ter ime in priimek podpisnika dokumenta;
  • ponudbe izvajalca za aneks SPD-8.2 z dne 8. 9. 2017, SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017, SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017 ter SPD-10.00 z dne 14. 9. 2017 na način, da organ prosilki posreduje podatke iz postavke »opis spremembe«, pri ponudbi SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017 pa tudi »opis obrazložitve« in »roki izvedbe« v prilogi.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

                                           

  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 20. 3. 2018 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za  posredovanje:

- ponudbe izbranega izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q_FREE ASA) z dne 15. 10. 2015 št. TSQF-2015/PU-01 z vsemi prilogami in obrazci;

- ponudbe izvajalca (konzorcij Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA) za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017;

- zapisnika o pogajanjih z dne 23. 2. 2017;

- dopisa DARS d.d. z dne 3. 4. 2017, ki je bil poslan izvajalcu, s katerim je DARS d.d. potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 23. 3. 2017 in naročil njihovo izvedbo;

- ponudbe izvajalca za spremembo pogodbenih del ter del, ki so v fazi implementacije ESC-PPT s pripravo in potrjevanjem dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ESC-PPT pokazale za smiselne in potrebne (dodatna dela, junij 2017);

- zapisnika o izvedbi pogajanj z dne 28. 6. 2017;

- dopisa DARS d.d. št. 402-8/2017-SR-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017 o potrditvi obsega in vrednosti del, ki so bila predmet pogajanj dne 28. 6. 2017 (naročilo izvajalcu za izvedbo dodatnih del);

- dopisa DARS d.d. št. 420-4/2017-DŠ-44 z dne 30. 8. 2017 (naročilo izvajalcu za izvedbo dodatnih del);

- dopisa DARS d.d. št. 420-8/2017-SR-01 z dne 13. 9. 2017;

- dopisa izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA) št. 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017;

- zapisnika o pogajanjih za dodatna dela z dne 19. 10. 2017;

- dopisa DARS d.d. št. 420-4/2017-DŠ-SR-53.2 z dne 24. 10. 2017 o potrditvi obsega in vrednosti del, ki so bila predmet pogajanj dne 19. 10. 2017;

-  ponudbe izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA):

  • SPD-8.2 z dne 8. 9. 2017,
  • SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017,
  • SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017,
  • SPD-10.0 z dne 14. 9. 2017.

Navedene dokumente je prosilka želela prejeti v elektronski obliki.

V skladu s 44. členom ZUP je organ o prejeti zahtevi za dostop do informacij javnega značaja obvestil tudi pravno osebo Telekom  Slovenije d.d.  (v nadaljevanju stranski udeleženec), ki je priglasila stransko udeležbo in priglasitvi predložila Pogodbo o ne razkrivanju in varovanju poslovnih skrivnosti z dne 5. 10. 2016 in dne 21. 10. 2016 (v nadaljevanju Pogodba), Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 28. 11. 2011 ter Sklepe od določitvi poslovne skrivnosti z dne 14. 10. 2015, z dne 17. 3. 2016 ter z dne 6. 4. 2018. Navedeno obvestilo je bilo v vednost poslano tudi pravni osebi Q-Free ASA, Norveška, ki se na poslani dopis ni odzvala. V priglasitvi udeležbe je Telekom Slovenije d.d. navedel, da na strani izvajalca sicer nastopata partnerja v konzorciju, in sicer Telekom Slovenije d.d. in in Q-Free ASA, Norveška, pri čemer imata pravni interes za sodelovanje oba konzorcijska partnerja.

Z izpodbijano odločbo, ki je bila vročena tudi stranskemu udeležencu, v vednost pa posredovana tudi konzorcijskemu partnerju Q-Free ASA Norveška, je organ odločil, da zahtevi prosilke:

- v celoti ugodi glede:

  • dopisa DARS d.d. z dne 3. 4. 2017, ki je bil poslan izvajalcu, s katerim je DARS d.d. potrdil obseg in vrednost del, ki so bila predmet pogajanj dne 23. 3. 2017 in naročil njihovo izvedbo;
  • dopisa DARS d.d. št. 420-4/2017-DŠ-SR-53.2 z dne 24. 10. 2017 o potrditvi obsega in vrednosti del, ki so bila predmet pogajanj dne 19. 10. 2017;

- zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme poslovne skrivnosti delno ugodi glede:

  • ponudbe izbranega izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q_FREE ASA) z dne 15. 10. 2015 št. TSQF-2015/PU-01 z vsemi prilogami in obrazci;
  • ponudbe izvajalca (konzorcij Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA) za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017;
  • ponudbe izvajalca za spremembo pogodbenih del ter del, ki so v fazi implementacije ESC-PPT s pripravo in potrjevanjem dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ESC-PPT pokazale za smiselne in potrebne (dodatna dela);
  • dopisa izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA) št. 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017
  • ponudbe izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA):
  • SPD-8.2 z dne 8. 9. 2017,
  • SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017,
  • SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017,
  • SPD-10.0 z dne 14. 9. 2017.

- ne ugodi (v celoti zavrne) glede:

  • zapisnika o pogajanjih z dne 23. 2. 2017;
  • zapisnika o izvedbi pogajanj z dne 28. 6. 2017;
  • dopisa DARS d.d. št. 402-8/2017-SR-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017 o potrditvi obsega in vrednosti del, ki so bila predmet pogajanj dne 28. 6. 2017 (naročilo izvajalcu za izvedbo dodatnih del);
  • dopisa DARS d.d. št. 420-4/2017-DŠ-44 z dne 30. 8. 2017 (naročilo izvajalcu za izvedbo dodatnih del);
  • dopisa DARS d.d. št. 420-8/2017-SR-01 z dne 13. 9. 2017;
  • zapisnika o pogajanjih za dodatna dela z dne 19. 10. 2017.

Zoper odločitev organa je prosilka dne 19. 6. 2018 vložila pritožbo. V slednji povzema potek postopka na prvi stopnji in vsebino izpodbijane odločbe, pri čemer pritožbo zaključi z navajanjem pritožbenih razlogov. Prosilka navaja, da je organ napačno uporabil materialno pravo glede presojanja obstoja poslovne skrivnosti, materialno pravo glede drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (test javnega interesa) ter materialno pravo glede tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Prosilka organu očita, da se je pri presojanju poslovne skrivnosti skliceval zgolj na uporabo prvega in drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), opustil pa je uporabo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V tej zvezi se prosilka sklicuje na določbe takrat veljavnega Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-2), pri čemer izrazi dvom v odločitev organa glede razkrivanja informacij o ponudbi izvajalca za aneks-2 SPD-1 z dne 19. 6. 2017 (točka 73 do 79 izpodbijane odločbe). Prosilka meni, da je v tem delu organ popolnoma zanemaril temeljna načela transparentnosti pri javnem naročanju ter ni upošteval določb 22. člena ZJN-2. Nadalje prosilka navaja, da četudi bi organ pravilno uporabil določbe glede obstoja poslovne skrivnosti, bi moral pri odločanju upoštevati tudi drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije kljub obstoju izjeme dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Prosilka namreč navaja, da se predmetni razpis vsebinsko ni izvedel prvič, temveč že tretjič ter da gre za projekt, ki bo vplival na promet v celotni Republiki Sloveniji in je kot takšen življenjskega pomena za vsakodnevno življenje državljanov. Po mnenju prosilke je neprimerno trditi, da ni v interesu javnosti vedeti, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo potekala predvidena prometna ureditev. Slednja naj bi imela velike učinke na življenje, zdravje in varnost posameznikov. Kot zadnji pritožbeni razlog pa prosilka navaja napačno uporabo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na obstoj izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Prosilka meni, da je javnosti potrebno razkriti podrobnejše podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Kot primer navede razhajanje v zneskih, navedenih v Pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 6. 9. 2016 ter Aneksu št. 2 k navedeni pogodbi z dne 13. 6. 2017.

V skladu z 241. členom ZUP je organ pritožbo prosilke posredoval tudi stranskemu udeležencu, ki pa se, kot izhaja iz spisovne dokumentacije, v postavljenem roku o pritožbi ni izrekel.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

Ob pregledu prejete dokumentacije je IP ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, zato je organ pozval k posredovanju dokumentov in dodatnih pojasnil. Na navedeni poziv IP je organ odgovoril z dopisom z dne 21. 8. 2018, v katerem je pojasnil, da gre v konkretnem primeru za obsežno dokumentacijo ter da je večje število zaposlenih pri organu odsotnih zaradi letnih dopustov. Obenem je IP zaradi obsežnosti zadeve predlagal izvedbo ogleda in camera. IP je sledil predlogu organa in tako dne 6. 9. 2018, z namenom seznanitve z zahtevanimi dokumenti, pri organu opravil ogled in camera. V okviru slednjega je IP organu naložil dostavo odbrane dokumentacije, ki jo je prejel dne 7. 9. 2018. Med samim postopkom reševanja je IP organ zaprosil za dodatna pojasnila, ki jih je prejel dne 18. 9. 2018 in dne 25. 9. 2018.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V zvezi z navedenim IP dodaja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo organa le v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa zaradi obstoja poslovne skrivnosti, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa zaradi varstva osebnih podatkov. Iz navedenega razloga izjema varstva osebnih podatkov ni predmet presoje tega pritožbenega postopka. Kljub navedenemu, želi IP na tem mestu poudariti, da je organ v izpodbijani odločbi, skladno s sodbo in sklepom Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1613/2009-32, odločbo IP ter 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkril določene osebne podatke oseb, navedenih v seznamu »ključni kadri«. IP se glede že posredovanih osebnih podatkov ne opredeljuje, je pa po uradni dolžnosti presojal, ali dokumenti, ki so bili predmet tega pritožbenega postopka, vsebujejo varovane osebne podatke. IP obenem dodaja, da se sodba in sklep Upravnega sodišča ter odločba IP, na katere se sklicuje organ, ne nanašajo na primerljivo dejansko stanje. V omenjenih primerih je namreč razpisna dokumentacija javnega naročila vsebovala točno določene pogoje (glej točko 4.4. odločbe IP št. 090-306/2017 z dne 28. 2. 2018), pri čemer razpisna dokumentacija JN4695/2015 z dne 13. 7. 2015 ni vsebovala konkretnih pogojev glede ključnega osebja, temveč zgolj zahtevo, da naj ključno osebje sestavljajo npr. direktor projekta, vodja projekta, asistent komercialista itd.

Kot že zgoraj navedeno, prosilka organu očita napačno uporabo materialnega prava, med drugim tudi napačno uporabo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, in sicer subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) ter objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 39. člena ZGD-1).

Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom; s tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Po drugem odstavku tega člena pa se ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba; družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

Pri subjektivnem kriteriju torej družba sama, s splošnim ali posamičnim aktom, odredbo ipd. označi določen podatek za zaupen, ne glede na to, kakšnega pomena je za njeno konkurenčno prednost (lahko gre tudi za manj pomemben podatek), kakšna oziroma ali sploh kakšna škoda bi z razkritjem nastala ipd. Odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej v celoti prepuščena družbi. Glede časovne veljavnosti akta, s katerim se označijo podatki za poslovno skrivnost, IP opozarja na stališče sodne prakse, ki izhaja iz sodb Upravnega sodišča RS št. U 1976/2008 z dne 26. 5. 2010, št. I U 599/2014 z dne 3. 11. 2015 ter št. I U 1573/2014 z dne 18. 11. 2015. Rdeča nit vseh sodb je dejstvo, da se s sklepom lahko označi informacije za poslovno skrivnost sicer tudi za nazaj, vendar pa se takšen sklep šteje za pravočasnega le, če je izdan še pred prejemom zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Iz navedenega izhaja, da predloženi Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 6. 4. 2018 ni pravočasen in za obravnavo konkretnega pritožbenega postopka ni relevanten. Prav tako za obravnavo tega postopka ni relevantna Pogodba. Ta v drugem odstavku I. člena določa, da poslovni namen Telekoma Slovenije in drugih družb, ki bodo sodelovale na strani konzorcija, ki izvaja oziroma, ki bodo izvajala dela potrebna za poslovni namen (med drugim npr. soponudnik, podizvajalci; v nadaljevanju vsi skupaj, ali vsak posamično »Posredovalna stranka«) zahteva, da prejemno stranko (tj. organ, op. IP), seznanijo z določenimi informacijami, kot je dogovorjeno v nadaljevanju. IP ocenjuje, da zavezanec in stranski udeleženec z navedenim nista izkazala obstoja subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, saj ta predpostavlja obstoj pisnega sklepa, s katerim družba določi podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (subjektivni kriterij). Splošna in pavšalna opredelitev v sami pogodbi po oceni IP nikakor ne more nadomestiti pisnega sklepa družbe iz prvega dostavka 39. člena ZGD-1, tako iz razloga, ker ni navedeno, da so bili z njo seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost, pri čemer bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno (npr. Pogodba v II. členu določa, da se za namene te pogodbe kot »zaupne informacije« štejejo vse informacije v kakršnikoli obliki in vsebovane na kateremkoli mediju, ki jih je posredovalna stranka razkrila ali jih bo razkrila…). Iz navedenega izhaja, da Pogodbe ni mogoče obravnavati v luči pisnega sklepa, določenega v prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Prav tako v tej luči zaradi istih razlogov (splošna opredelitev poslovne skrivnosti) ne moremo obravnavati Pravilnika o poslovni skrivnosti z dne 28. 11. 2011. Da pavšalne oz. splošne opredelitve poslovne skrivnosti ne morejo pomeniti določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno, je zapisalo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1062/2017-33 z dne 22. 8. 2018.

Če podatki niso označeni kot poslovna skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo zaupnost le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti. Pri tem kriteriju torej ni treba, da je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost s kakšnim aktom ali kot tak izrecno označen, mora pa biti očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi nastala škoda, ki pa mora biti občutna (torej ne kakršnakoli). Za odločitev o tem, ali se bo določen podatek štel za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, je torej odločilna vsebina podatka oziroma očitne hude posledice njegovega razkritja. O objektivnem kriteriju je večkrat odločalo tudi Upravno sodišče, ki je med drugim zavzelo stališče, da ima družba oz. podjetje praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje na trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe in torej ne zadošča zgolj abstraktno in ne obrazloženo sklicevanje na to, da določen podatke predstavlja poslovno skrivnost (sodba Upravnega sodišča RS, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009). Da za izkazovanje objektivnega kriterija ne zadoščajo zgolj pavšalne navedbe, da bi razkritje informacij vplivalo na konkurenčni položaj subjekta, onemogočalo njegovo pogajalsko izhodišče, vplivalo na možnost maksimiranja dobička ali na možnost, da doseže višjo ceno, je zapisalo omenjeno sodišče tudi v sodbi št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010. Iz slednje izhaja, da bi sam subjekt moral pojasniti, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost. Podobno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016, v kateri je med drugim zapisalo, da mora zainteresirani subjekt izkazati kako bi bilo z razkritjem podatkov lahko poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z ostalimi subjekti in kako bi lahko prosilec uporabil navedeni podatek pri optimizaciji svojih tehnoloških procesov. 

Ne glede na izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti pa IP opozarja tudi na tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se kot poslovna skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

V zvezi z navedenim IP izpostavlja dejstvo, da so predmet pritožbenega postopka dokumenti vezani na postopek javnega naročanja, kar pomeni, da je pri odločanju potrebno upoštevati tudi določbe predpisa, ki ureja javna naročila. Povedano drugače, morda so zahtevane informacije javne že na podlagi takrat veljavnega ZJN-2. Ta v temeljnih načelih izrecno zagotavlja javnost javnih naročil, ne le splošni javnosti, ampak tudi posebnim javnostim ter nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ker morajo biti postopki javnih naročil transparentni, s čimer je povezana zahteva po javnosti oziroma publiciteti, se morajo tudi ponudniki in naročniki zavedati, da že na podlagi samega zakona ni mogoče pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oz. so nastali na podlagi postopka javnega naročila. Drugi odstavek 22. člena ZJN-2 je tako določal, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Ker gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika je v luči tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 potrebno razumeti tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Javni del dokumentacije tako nedvomno predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtevanih pogojev iz razpisne dokumentacije, ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. V postopkih javnega naročanja tako ni mogoče določiti za poslovno skrivnost tistih podatkov, ki odražajo izpolnjevanje pogojev in podatkov o porabi javnih sredstev. Te je dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, ima javnost širšo pravico preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega naročila, ker je na podlagi ocene organa, da ponudnik izpolnjuje prišlo do porabe javnih sredstev. Ravno poraba javnih sredstev pa je tista, ki je v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kljub obstoju izjeme (npr. poslovna skrivnost) razlog za razkritje informacij.

Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi večkrat kot razlog za zavrnitev dostopa navajal, da iz obravnavanega dokumenta ne izhaja, da je prišlo do porabe javnih sredstev, želi IP v zvezi z navedenim izpostaviti sodbo Upravnega sodišča RS, št. 865/2015-16 z dne 7. 9. 2016. V slednji je namreč sodišče zapisalo, da se ne strinja s stališči tožene stranke, iz katerih smiselno izhaja, da je potrebno pojem porabe javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razlagati tako, da bi morala biti javna sredstva že izplačana, da bi se informacija razkrila. Sodišče je poudarilo, da v določilu ne piše, da morajo biti sredstva že porabljena, ampak piše le to, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ne piše, ali so javna sredstva že bila porabljena, ali bodo porabljena, temveč zgolj to, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar po mnenju sodišča pomeni, da je tak podatek javnosti dostopen, če gre za kakršnokoli informacijo o porabi javnih sredstev. Podobno stališče glede porabe javnih sredstev je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi, št. II U 410/2016-12 z dne 21. 6. 2017, v kateri je zapisalo, da je za porabo javnih sredstev v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ treba šteti tudi vsak sporazum (bodoči) o porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.

Do javnosti posameznih dokumentov, ki so predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka, se je IP podrobneje opredelil v nadaljevanju.

  1. Ponudba izbranega izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q_FREE ASA) z dne 15. 10. 2015 št. TSQF-2015/PU-01 z vsemi prilogami in obrazci

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je ponudba izbranega izvajalca obsegala 16 sklopov (od A do J in od L do Q). Zaradi obstoja izjeme varstva poslovne skrivnosti je organ prosilcu zavrnil dostop do sklopa B, H, L, N, O in Q.

V skladu z razpisno dokumentacijo je bilo potrebno pod sklopom B predložiti garancijo za resnost ponudbe (sestavni del ponudbe), ki je v skladu z 4.8 točko razpisne dokumentacije morala vsebovati določene sestavine. Organ je ocenil, da podatki o št. garancije, o obliki predložitve ter podatki o kraju predložitve predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1, tj. objektivnim kriterijem. Kot že zgoraj navedeno, je slednji kriterij izpolnjen, če bi z razkritjem podatka nepooblaščeni osebi nastala občutna škoda in je to očitno. Poslovni subjekt, ki zatrjuje izpolnjenost objektivnega kriterija, mora namreč konkretno, s sklicevanjem na konkretne okoliščine posamičnega primera, izkazati, da je razumno pričakovati nastanek občutne škode tržnemu položaju subjekta, če se konkretni podatki razkrijejo. Namen varovanja poslovne skrivnosti je namreč varstvo konkurenčne prednosti, ki bi jo moral izkazati ponudnik, in sicer kako bi bilo z razkritjem zahtevanih podatkov poseženo v njegovo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi subjekti. IP je ugotovil, da glede podatkov o št. garancije, o obliki predložitve ter podatku o kraju predložitve ni izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Narava podatkov namreč ni takšna, da bi lahko z njihovim razkritjem vplivali na konkurenčni položaj ponudnika, pri čemer slednje in concreto ni izkazal niti organ. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, ko je zapisalo, da za izkazovanje objektivnega kriterija ne zadoščajo zgolj pavšalne navedbe. Glede na vse navedeno je prosilka upravičena do seznanitve s podatkom o št. garancije, o obliki predložitve ter podatku o kraju predložitve.

V skladu z razpisno dokumentacijo je bilo potrebno pod sklopom H v primeru skupne ponudbe predložiti akt o skupnem nastopu in o skupni odgovornosti v primeru podpisa pogodbe z naročnikom, v katerem se imenuje vodilnega partnerja, ki je pooblaščen za zastopanje, posredovanje dodatnih pojasnil in podpisovanje (sestavni del ponudbe). V postopku ocenjevanja je organ preverjal, ali je dokument priložen, ali je vsebina skladna z zahtevami ter ali je dokument pravilno podpisan. Drugih zahtev razpisna dokumentacija ni vsebovala, saj je bil kot format tega dokumenta naveden prosti tekst. Predmet presoje tega sklopa je bila Konzorcijska pogodba za pripravo in vložitev skupne ponudbe v razpisu za »VZPOSTAVITEV IN DELOVANJE VEČSTEZNEGA ELEKTORNSKEGA CESTNINKSEGA SISTEMA V PROSTEM PROMETNEM TOKU NA AVTOCESTAH IN HITRIH CESTAH« z dne 14. 10. 2015. Dokument je ožigosan z označbo »POSLOVNA SKRIVNOST«, kot poslovna skrivnost pa je določen tudi v Sklepu o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015. Kljub obstoju izjeme je organ odločil, da se prosilki, upoštevajoč 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in razpisno dokumentacijo (izpolnjevanje zahtevanih pogojev), razkrije uvodni del pogodbe ter členi pod zaporednimi št., 1. (predhodne določbe), 4. (odgovornost), 5. (pravice in obveznosti vodilnega partnerja) in 6. (imenovanje pooblaščenega predstavnika), skupaj s podpisniki pogodbe. IP ugotavlja, da je organ pravilno presodil, da preostali deli omenjenega dokumenta, tj. zaporedna št. 2. (obseg sodelovanja), 3. (razdelitev obveznosti med strankami), 7. (osebe odgovorne za izvedbo javnega naročila), 8. (protikorupcijska določba) ter 9. (trajanje pogodbe) predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1. Gre namreč za vsebine, ki so plod dogovora med vodilnim partnerjem in partnerjem (razdelitev notranjih razmerij med partnerjema pri nastopu na javnem naročil) in kot take niso bile predpisane z razpisno dokumentacijo. V tem je je tako pritožbo prosilke treba zavrniti.

V skladu z razpisno z dokumentacijo je bilo potrebno pod sklopom L predložiti reference glede ECS, in sicer referenco, ki je skladna z zahtevami iz točke 6.4. razpisne dokumentacije. Referenci mora biti dodano potrdilo naročnika tega konkretnega sistema in izjava ponudnika, da naročnik lahko preveri priloženo referenco pri zadevnem naročniku. Kot format tega sklopa je naveden vnaprej pripravljen obrazec, ki je del razpisne dokumentacije (obrazec #222). V postopku ocenjevanja je organ preverjal, ali so dokumenti priloženi, ali je vsebina skladna z zahtevami ter ali so dokumenti pravilno podpisani. Nadalje je pogoj izpolnjen, če ponudnik predloži reference s področja elektronskega cestninjenja in te reference ustrezajo določenim zahtevam, katere naročniki referenčnih projektov tudi potrdijo. IP zahtev na tem mestu ne povzema, saj so le-te navedene v razpisni dokumentaciji (zahteve od a) do f)). Dokumenta, ki sta bila predložena v okviru konkretnega sklopa, sta dva obrazca #222: reference ECS, overjen prevod ter priloga – dodaten opis. Ponudnik je navedene dokumente ožigosal z označbo »POSLOVNA SKRIVNOST«, dolžnost varovati informacije kot poslovno skrivnost pa je navedel tudi v Sklepu o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015. Kljub izpolnjenem subjektivnem kriteriju je organ, upoštevajoč 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in razpisno dokumentacijo, presodil, da je v konkretnem primeru mogoč delni dostop, zato je prosilki omogočil seznanitev z informacijami, ki izkazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev, in sicer podatke o izvajalcu in naročniku ter podatke pod postavkami (02) Datum začetka delovanja, (08) Prost prometni tok na več pasovih, (13) Število cestninskih uporabniških točk, (14) Število aktivnih OBU-jev v sistemu, (20) za sheme, ki predvidevajo področno pristojbino: velikost področja oziroma (21)  za sheme, ki temeljijo na prevoženi razdalji, (25) Odstotek uspešnega zaznavanja vozil, zavezanih za plačilo cestnine in (27) Podpisi ponudnika. Dostop do preostalih točk, tj. točke (1) Datum pogodbe, (3) Vrsta pogodbe, (4) Datum izteka pogodbe o delovanju, predviden, (5) Datum izteka pogodbe o delovanju, skrajni, (6) Pogodbena vrednost, (7) Vrsta plačilne sheme, (9) Kategorije cest, ki so predmet plačilne sheme, (10) Vozila, ki so vključena v plačilno shemo, (11) Število registriranih lastnikov vozil, (12) Število registriranih vozil, (15) Tehnologija uporabljena za pobiranje cestnine (ali za določanje položaja vozila), (16) Ponujena rešitev za ne diskriminatoren dostop do sistema, (17) Tehnologija, uporabljena za (pol) avtomatski in ročni nadzor na cestah v realnem času, (18) Sprejeta po plačniška plačilna sredstva, (19) Sprejeta predplačniška plačilna sredstva, (21) Za sheme, ki temeljijo na prevoženi razdalji:dolžina cestninskega omrežja, (22) Stacionarni nadzor, (23) Mobilni nadzor, (24) Nadzor parkirnih vozil in (26) Opis sheme ECS pa je organ zavrnil zaradi izpolnjenega subjektivnega kriterija. IP je ob pregledu zahtev, navedenih v 6.4 razpisne dokumentacije in pregledu postavk, do katerih je bil prosilki dostop z izpodbijano odločbo omogočen, ugotovil, da manjka postavka, ki bi ustrezala zahtevi f). Glede navedenega je IP zaprosil za pojasnilo organ, saj se je v skladu z razpisno dokumentacijo referenca štela kot ustrezna le, če je izpolnjevala vse zahteve od a) do f). Organ je v dopisu z dne 25. 9. 2018 pojasnil, da zahteva f) od vsakega posameznega ponudnika zahteva, da bodisi predloži eno referenco za dobave glavnih delov sistema ter vsaj eno referenco za tehnično delovanje in vzdrževanje glavnih delov sistema. Izpolnjevanje te zahteve je razvidno zlasti iz postavke (3) Vrsta pogodbe obrazca #222, ki so ga podpisali predstojniki dajalcev referenc. Tako je pri referenci (izpolnjenemu obrazcu #222) AutoPASS pojasnjeno, da je pogodba obsegala tako investicijo v fiksni obcestni sistem, dobavo OBU-jev (t.i. on board units), kot tudi zagotavljanje tehničnega delovanja – preko servisiranja in vzdrževanja. Podobno velja pri referenci (izpolnjenemu obrazcu #222) Ascendi, kjer je pri postavki (3) pojasnjeno, da je pogodba obsegala investicijo – dobavo obcestne opreme, vključno z nadzornimi sistemi ter centralni sistem ter tehnično delovanje (servisiranje in vzdrževanje), kot tudi dobavo OBU naprav. Upoštevajoč pojasnilo organa in dejstvo, da iz postavke (3) izhaja izpolnjevanje razpisne zahteve, je v skladu s 1. točko tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ organ dolžan prosilki omogočiti dostop tudi do postavke 3 (vrsta pogodbe). Glede preostalih zavrnjenih postavk obrazca #222 ter prilog pa IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, saj je glede navedenih informacij izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti. V tem delu se pritožbi prosilke tako delno ugodi.

V skladu z razpisno z dokumentacijo je bilo potrebno pod sklopom N predložiti tehnični opis predvidenega ECS, ki ga namerava vzpostaviti ponudnik, skupaj s predstavitvijo pristopa k vzpostavitvi in delovanja sistema z vidika predvidene organizacije projekta, procesa vzpostavitve in organizacije delovanja. V postopku ocenjevanja je organ preverjal, ali je dokument priložen, ali je vsebina skladna z zahtevami ter ali je dokument pravilno podpisan. Drugih zahtev razpisna dokumentacija ni vsebovala, saj je bil kot format tega dokumenta naveden prosti tekst. Navedeni dokument je ponudnik ožigosal z označbo »POSLOVNA SKRIVNOST«, dolžnost varovati navedene informacije kot poslovno skrivnost pa je navedel tudi v Sklepu o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015. Kljub izpolnjenemu subjektivnemu kriteriju poslovne skrivnosti, je organ prosilki na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkril naslovno stran, kazalo vsebine ter podpise pooblaščenih predstavnikov. IP ugotavlja, da v zvezi z navedenim dokumentom organ ni predpisal pogojev v zvezi s tehnično specifikacijo (npr. določen model, določene zahteve), ki bi jim moral zadostiti ponudnik, temveč mu je prepustil prosto pot glede same zasnove projekta. Gre torej za know how izbranih izvajalcev in posledično tudi njihovo konkurenčno prednost pred ostalimi na trgu. Upoštevajoč zgoraj navedeno ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1, IP ugotavlja, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev podatkov, ki so predmet tega pritožbenega postopka za poslovno skrivnost. Posledično je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil.

V skladu z razpisno z dokumentacijo je bilo potrebno pod sklopom O predložiti vnaprej pripravljen dokument #400 (specifikacije), v obliki tekstovnega opisa kako bo s ponujeno rešitvijo izpolnjena vsaka posamezna zahteva (če je to pri posamezni zahtevi v specifikacijah zahtevano). V postopku ocenjevanja je organ presojal, ali je dokument priložen, ali je vsebina skladna z opredeljenimi zahtevami ter ali je dokument pravilno podpisan. Odgovor na zahteve iz specifikacije je predmet ocenjevanja, in sicer v skladu z navedbo v 6.5 točki razpisne dokumentacije. Obrazložitve rešitev so bile pogoj zgolj pri posameznih z »X« označenimi postavkami. IP ugotavlja, da dokument izpolnjuje subjektivni kriterij obstoja poslovne skrivnosti, saj je dokument ožigosan z označbo «POSLOVNA SKRIVNOST«, dolžnost varovati navedene informacije kot poslovno skrivnost pa izhaja tudi iz Sklepa o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015. Organ je kljub označitvi dokumenta kot poslovne skrivnosti, prosilcu na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ razkril skoraj celotni dokument #400, pri čemer pa je zavrnil dostop do dodatnih opisov, ki z razpisno dokumentacijo niso bili zahtevani niti navedeni kot pogoj in merilo (te postavke niso bile označeno z »X«). IP zato sledi ugotovitvi organa, da je glede opisov pri točkah A1.2, A1.8.2, A4.3, A5.1.3, A5.1.4, E1.6, E8.2 ter E10.4.2 izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti in v tem delu šteje, da pritožba ni utemeljena.

V skladu z razpisno z dokumentacijo je bilo potrebno pod sklopom Q predložiti izpolnjen obrazec poslovni načrt, ki je bil vnaprej pripravljen v obliki dokumenta #601 in je bil sestavni del razpisne dokumentacije. Ponudnik je moral izpolniti vsa prazna polja (obarvana modro). V postopku ocenjevanja je organ presojal, ali je dokument priložen, ali je vsebina skladna z opredeljenimi zahtevami ter ali je dokument pravilno podpisan. Cene, ki so označene z nazivom »za ocenjevanje« in so izračunane na podlagi poslovnega načrta, so predmet ocenjevanja v skladu s točko 6. 5. 3. razpisne dokumentacije. Navedeni dokument je ožigosan z označbo «POSLOVNA SKRIVNOST«, dolžnost varovati navedene informacije kot poslovno skrivnost pa izhaja tudi iz Sklepa o določitvi dela skupne ponudbe za poslovno skrivnost z dne 14. 10. 2015. Ta določa, da poslovno skrivnost predstavlja celoten dokument #601, razen zavihka. Slednji je bil prosilcu tudi posredovan, vsebuje pa podatke o ponudbeni ceni po posameznih postavkah ter skupni ponudbeni ceni. Iz zavihka so razvidne tudi cene, ki so označene »za ocenjevanje« in so bile predmet ocenjevanja, torej razpisni pogoj (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Na tem mestu IP opozarja tudi na takrat veljavni 22. člen ZJN-2, ki je določal, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.  V preostalem delu, ko je organ zavrnil dostop do strukture posameznih postavk cen, IP ugotavlja, da je glede presojanega dokumenta izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti in v tem delu pritožba ni utemeljena.

  1. Ponudba izvajalca za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017

Organ je zahtevi prosilke po posredovanju navedenega dokumenta delno ugodil. Dokument je pripravil ponudnik skladno z dopisi organa, vezanimi na spremembe pogodbenih del po postavkah in s tem v zvezi ponujeno ceno. Ponudba vsebuje od 001 do 008 sprememb, pri čemer vsaka sprememba vsebuje postavke: »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »odgovorna oseba«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe«, »razlog za spremembo«, »vpliv na« ter »vrednotenje«. Organ je zaradi obstoja poslovne skrivnosti prosilki zavrnil dostop do postavke »opis spremembe« pri vseh spremembah od 001 do 008, »razlog za spremembo«, pri spremembah 003, 004, 006, 007, 008 »razlog za spremembo« ter pri spremembi 006 poleg omenjenih postavk tudi postavko »vrednotenje«, razen zneska skupaj brez DDV. IP ugotavlja, da navedena postavka »opis spremembe« vsebuje podatke o spremembi pogodbenih del (specifikacija storitev in blaga), ki pa so v skladu z 35. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju ZJN-3) javni. Ta namreč določa, da so javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje. Slednje velja za vse spremembe, razen za spremembo št. 006. V tej so namreč poleg splošnih informacij vsebovane tudi informacije o opisu prikazovalnika kredita s semaforjem, za katere IP ugotavlja, da predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z objektivnim kriterijem, saj bi se z razkritjem navedenih informacij lahko poseglo v zavarovan konkurenčni položaj ponudnika. Nadalje IP ugotavlja, da je navedena ponudba predmet Aneksa št. 2 k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 13. 6. 2017. Ta v 2. členu določa, da so predmet aneksa manj dela in dodatna dela, kot izhajajo iz ponudbe izvajalca za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017. Gre za aneks, na podlagi katerega je prišlo do porabe javnih sredstev, kar pomeni, da se ima javnost pravico seznaniti s podatki o predmetu tega aneksa. Povedano drugače, aneks ne vsebuje opisa del, temveč v tem delu napotuje na obravnavani dokument. Prav tako IP ne more slediti navedbi organa, da je glede postavke »razlog za spremembo« (sprememba 003, 004, 006, 007, 008) in postavke »vrednotenje« (sprememba 006) izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Kot že zgoraj navedeno, je sodna praksa izoblikovala »dokazne standarde«, ki jim mora biti zadoščeno, da lahko govorimo o obstoju poslovne skrivnosti, kar pa v predmetnem postopku organ glede postavk 8. in 10. ni izkazal. Nikakor ne moremo trditi, da je vsebina informacij v postavkah »razlog za »spremembo« IN »vrednotenje« takšne narave, da bi bilo očitno, da bi z razkritjem nepooblaščeni osebi ponudniku nastala občutna škoda. V postavki »razlog za spremembo« so namreč navedene zgolj dejstva, ki so vodila k spremembam (npr. sprememba zakonodaje), v postavki »vrednotenje« (sprememba 006) pa specifikacija potrebnih del s cenami. S slednjim se ima javnost pravico seznaniti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP na tem mestu poudarja, da se temeljno načelo javnega naročanja, torej načelo transparentnosti, ne zaključi s podpisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopku samega izvrševanja podpisane pogodbe. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen, kot že zgoraj navedeno tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev in posameznih storitvah, ki naj bi jih ponudnik dodatno izvedel v okviru pogodbe, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročila. IP tako ugotavlja, da je pritožba prosilke v tem delu deloma upravičena in je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. 

  1. Zapisnik o pogajanjih z dne 23. 2. 2017

Zahtevo prosilke je organ v tem delu v celoti zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Organ navaja, da iz navedenega dokumenta ne izhaja razpolaganje ali odločanje o porabi javnih sredstev. Organ v dodatnem pojasnilu z dne 18. 9. 2018 pojasnjuje, da bi razkrivanje dokumentov, na podlagi katerih ni prišlo do naročila dodatnih del oziroma sprememb pogodbene dokumentacije in se tako ne morejo šteti za porabo javnih sredstev, lahko povzročilo nastanek resne škode organu. Prav tako organ dodaja, da kot naročnik v skladu z določbami ZJN-3, blago in storitve naroča v skladu z določbami ZJN-3. Že pri pripravi javnih razpisov poskuša organ razpisne pogoje opredeliti dovolj jasno in natančno, da sklepanje naknadnih aneksov ne bi bilo potrebno, kljub temu pa v postopkih občasno pride do okoliščin, ki so nepredvidljive in izven vplivne sfere organa. V takih okoliščinah se pogajanjem za sklenitev aneksov za spremembo pogodbene dokumentacije ni mogoče izogniti. Po mnenju organa je za smotrno porabo javnih sredstev zato ključno, da organ tudi v takem položaju ohrani pogajalsko moč ter zaupnost svojih pogajalskih taktik. Organ meni, da bi razkrivanje dokumentov, ki predstavljajo pogajalsko taktiko organa, na podlagi katerih pa ni bilo naročeno dodatno blago oziroma dodatne storitve, povzročilo tako škodo organu kot tudi smotrnosti porabe javnih sredstev. IP ugotavlja, da je presojani dokument ustvaril organ sam zaradi izvedbe pogajanj na podlagi 95. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljevanju ZJN-3), kar je razvidno tudi iz uvoda zapisnika. IP v zvezi z navedenim dodaja, da je »življenjske situacije«, kot jih opisuje organ, predvidel očitno tudi zakonodajalec sam in navedeno uzakonil v omenjenem členu ZJN-3, ki ureja spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo. Gre torej za dokument, ki je ustvarjen na podlagi zakona in je v zvezi z javnim naročilom, povrh vsega pa je v skladu z 2. členom Aneksa št. 2 k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah tudi predmet aneksa z dne 13. 6. 2017. Navedeni člen Aneksa št. 2 namreč določa, da so predmet aneksa manj dela in dodatna dela, kot izhajajo iz ponudbe izvajalca za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017 in zapisnika o izvedbi pogajanj z dne 23. 2. 2017. Prav tako se IP v tem delu ne strinja z odločitvijo organa, da navedeni dokument vsebuje informacije, ki pomenijo poslovno skrivnost. Gre namreč za postopek javnega naročila, ki je zakonsko reguliran postopek, v okviru katerega je nastal navedeni zapisnik. Organ kot naročnik javnega naročila naj v postopkih javnega naročanja načeloma ne bi imel poslovnih skrivnosti, saj je zavezan k načelu transparentnosti. IP tako ugotavlja, da kriterij poslovne skrivnosti glede konkretnega dokumenta ni izpolnjen, pri čemer se v izogib ponavljanju sklicuje na že zgoraj navedeno. Prav tako IP ne more slediti navedbi organa, da dokument vsebuje pogajalske tehnike. Dokument je sestavljen namreč iz uvodnega dela z navedbo prisotnih, predmeta pogajanj, opisa del, ki so v povezavi s postavkami iz ponudbe izvajalca za aneks-2 SPD-1 z dne 16. 1. 2017 ter zneske skupne ponudbene vrednosti v EUR brez in z DDV po pogajanjih. Iz vsebine dokumenta ni moč razbrati pogajalskih tehnik v smislu opisa le-teh, kot to zatrjuje organ. IP tako upoštevajoč zgoraj navedena dejstva ne more slediti organu, da bi z razkritjem zapisnika z dne 23. 2. 2017 organu nastala škoda, pri čemer IP hkrati dodaja, da je organ sam navedel, da izvaja javna naročila v skladu z zakonom o javnem naročanju, čigar temeljno načelo je tudi načelo transparentnosti javnega naročanja. Glede navedbe organa, da iz dokumenta ne izhaja razpolaganje ali odločanje o porabi javnih sredstev, želi IP opozoriti na zgoraj omenjeno sodno prakso, ki porabe javnih sredstev ne pogojuje z dejansko porabo javnih sredstev, temveč z dejstvom, da gre za kakršnokoli informacijo o porabi javnih sredstev. V presojanem dokumentu so namreč poleg opisa del, vsebovani tudi zneski skupne ponudbene vrednosti v EUR brez in z DDV po pogajanjih. Gre torej za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da je navedeni dokument dopustno razkriti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z vpogledom v presojani dokument je IP ugotovil, da ta vsebuje tudi imena in priimke predstavnikov naročnika ter predstavnikov izvajalca, pri čemer pravne podlage za razkritje teh podatkov IP ni našel, zato mora organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prekriti. Enako velja tudi za prilogo k zapisniku, tj. Pooblastilo z dne 21. 2. 2017, ki prav tako vsebuje varovane osebne podatke, in sicer v delu, ki se nanaša na imena in priimke pooblaščencev. Ne predstavlja pa varovanega osebnega podatka ime in priimek podpisnika pooblastila. Gre namreč za ime in priimek osebe, pooblaščene za zastopanje, katerega osebni podatki v skladu z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – ZSReg-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg) niso varovani osebni podatki.

  1. Ponudba izvajalca za spremembo pogodbenih del ter del, ki so v fazi implementacije ESC-PPT s pripravo in potrjevanjem dokumentacije načrtovanja in oblikovanja ESC-PPT pokazale za smiselne in potrebne (dodatna dela)

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se zaprosilo prosilke glede zahtevanih informacij razteza na tri dokumente, in sicer na ponudbo izvajalca za aneks SPD-3 z dne 6. 4. 2017, SPD-7 z dne 18. 5. 2017 in SPD-2 z dne 19. 6. 2017. Citirane ponudbe je izvajalec organu posredoval s spremnima dopisoma št. 89/2017 – ECS z dne 18. 5. 2017 ter št. 96/2017 – ECS z dne 19. 6. 2017. IP je ugotovil, da navedena spremna dopisa vsebujeta imena in priimke fizičnih oseb, za katerih razkritje pravne podlage IP ni našel, zato mora organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prekriti. Nadalje IP ugotavlja, da je navedene ponudbe za anekse ponudnik pripravil na podlagi zahtev organa in se nanašajo na spremembo pogodbenih del po postavkah in s tem v zvezi s ponujeno ceno, pri čemer je organ dostop do ponudbe št. SPD-2 z dne 19. 6. 2017 v celoti zavrnil, do preostalih dveh pa delno ugodil. V dokumentih SPD-3 z dne 6. 4. 2017 je organ zavrnil dostop do postavke »opis spremembe« in dela postavke »vpliv na« (programska rešitev – obrazložitev), v dokumentu SPD-7 z dne 18. 5. 2017 pa je poleg postavke »opis spremembe« zavrnil tudi dostop do postavke »prioriteta« in »obrazložitev prioritete«. Kot že zgoraj omenjeno, gre za ponudbe, ki jih je ponudnik pripravil zaradi zahtev organa in se nanašajo na spremembo pogodbenih del. Gre torej za dokumente, ki so v neposredni zvezi s postopkom samega izvrševanja podpisane pogodbe. Še več, iz 2. člena Aneksa št. 4 k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 25. 9. 2017 izhaja, da so predmet aneksa med drugim tudi dodatna dela, kot izhajajo iz ponudb izvajalca SPD-3 z dne 6. 4. 2017, SPD-2 z dne 19. 6. 2017 ter SPD-7 z dne 18. 5. 2017. IP v zvezi z navedenim izpostavlja, da je na podlagi navedenega aneksa, katerega predmet so presojane ponudbe, prišlo do porabe javnih sredstev. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, kot institut nadzora, omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev in posameznih storitvah, ki naj bi jih ponudnik dodatno izvedel v okviru pogodbe, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročila. Javnost teh podatkov je zasledovana tudi s 35. členom ZJN-3. Iz navedenih dokumentov namreč izhajajo ponudbe, ki jih je na podlagi zahtev naročnika pripravil ponudnik in se nanašajo na opise sprememb pogodbenih del (specifikacije storitev in blaga, ki jih naj bi jih ponudnik opravil za naročnika). IP tako ugotavlja, da je upoštevaje zgoraj navedeno prosilka upravičena do dostopa »opisa spremembe« ponudbe izvajalca za aneks SPD-3 z dne 6. 4. 2017, ne pa tudi glede dela »vpliv na«. V tem delu je IP ugotovil, da je izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Prav tako IP ugotavlja, da se v »opisu sprememb« SPD-3 z dne 6. 4. 2017 pojavi ime in priimek fizične osebe. Gre za varovan osebni podatek, ki ga bo moral organ ob posredovanju prekriti, saj IP pravne podlage za njegovo razkritje ni našel. Glede dokumenta SPD-7 z dne 18. 5. 2017 IP ugotavlja, da je prosilka iz zgoraj navedenih razlogov upravičena dostopati do postavk »prioriteta«, »obrazložitev prioritete« in »opis spremembe«. Prav tako je prosilka (delno) upravičena do razkritja ponudbe za aneks SPD-2 z dne 19. 6. 2017. Slednja vsebuje dve spremembi (sprememba 009 ter 010), pri čemer je prosilka pri spremembi 009 upravičena do seznanitve z informacijami v postavki »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe« (zgolj prvi odstavek do A Vzpostavitev ter delovanje za dodatne CUT), »razlog za spremembo«, »vpliv na«, »vrednotenje« (IP ugotavlja, da gre za enake zneske, kot jih je organ sam razkril prosilcu v ponudbi  SPD-2 z dne 12. 9. 2018, le da so nekateri zneski prilagojeni skrajšanemu obdobju) ter postavko »opombe«. Pri spremembi 010 je prosilka upravičena do seznanitve z informacijami v postavki »št. spremembe«, »naziv spremembe«, »pobudnik spremembe«, »prioriteta«, »obrazložitev prioritete«, »opis spremembe«, »razlog za spremembo«, »vpliv na«, »vrednotenje« (zgolj dela in zneski, ki so označeni krepko), »opredelitev zahteve s strani naročnika« ter postavko »obveznosti naročnika«. V preostalem se pritožba prosilke zaradi obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, kot opisano zgoraj, zavrne. Presojani dokumenti vsebujejo tudi ime in priimek odgovorne osebe ter osebe, ki je pripravila ponudbo. IP je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, saj pravne podlage za njihovo razkritje ni našel. Posledično je organ dolžan te osebne podatke ob posredovanju dokumentacije prekriti.

  1. Zapisnik o izvedbi pogajanj z dne 28. 6. 2017

Zahtevo prosilke je organ v tem delu v celoti zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Zapisnik se nanaša na zapis prisotnih oseb na sestanku, zapis predmeta pogajanj in zapis o dodatnih delih po postavkah z oceno njihove vrednosti. Gre za dokument, ki ga je ustvaril organ, na podlagi 95. člena ZJN-3, kar izhaja iz uvoda zapisnika in se nanaša na izvajanje pogodbe, sklenjene v okviru javnega naročila. Nadalje iz 2. člena Aneksa št. 4 k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 25. 9. 2017 izhaja, da so predmet aneksa dodatna dela, kot izhajajo zapisnika o izvedbi pogajanj z dne 28. 6. 2017. IP se glede navedb organa, da bi mu z razkritjem presojanega dokumenta nastala škoda ter glede navedbe o porabi javnih sredstev, sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev, ki jo je zapisal pod »Zapisnik o pogajanjih z dne 23. 2. 2017«. Prav tako se IP na omenjeno obrazložitev sklicuje glede proste dostopnosti dokumenta.  Z vpogledom v presojani dokument je IP ugotovil, da ta vsebuje tudi imena in priimke predstavnikov naročnika ter predstavnikov izvajalca, pri čemer pravne podlage za razkritje teh podatkov IP ni našel, zato mora organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prosilki prekriti.

  1. Dopis DARS d.d. št. 402-8/2017-SR-142/2017-2 z dne 17. 7. 2017 o potrditvi obsega in vrednosti del, ki so bila predmet pogajanj dne 28. 6. 2017 (naročilo izvajalcu za izvedbo dodatnih del) in Dopis DARS d.d. št. 420-4/2017-DŠ-44 z dne 30. 8. 2017

Zahtevo prosilke po posredovanju zgoraj omenjenih dokumentov je organ v celoti zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti. IP ugotavlja, da gre za dokumenta, ki ju je ustvaril organ in se nanašata na potrditev obsega in vrednosti del, ki so bila predmet pogajanj dne 28. 6. 2017, pri čemer dokumenta vsebujeta informacije o postopanju organa glede izvajanja pogodbe, sklenjene v okviru javnega naročila. Upoštevaje navedeno, IP ne more slediti organu, da gre za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost organa. Še več, organ je kot naročnik javnega naročila zavezan k načelu transparentnosti, ki pa se, kot že zgoraj navedeno, razteza tudi na postopek samega izvrševanja podpisane pogodbe. Iz navedenega razloga dokumenti, ki vsebujejo odločitev in postopanje organa (potrditev obsega in vrednosti del) glede izvrševanja pogodbe, sklenjene v okviru javnega naročila, nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti organa. Na tem mestu se IP opredeljuje tudi do argumenta organa, da je bil naročnik naknadno pozvan k pripravi nove ponudbe oziroma novega izračuna delovanja, ki bo zajemal krajše obdobje delovanja in vzdrževanja določene opreme (3 leta) ter da sta bila presojana dokumenta pripravljena za potrebe daljšega obdobja (10 let). Organ je pojasnil tudi, da se obravnavana dokumenta v praksi nista realizirala. IP v zvezi z navedenim pojasnjuje, da (ne)izvedba vsebine nekega dokumenta ni in ne more biti razlog za omejitev dostopa do dokumenta. Organ je namreč dolžan, po ugotovitvi, da so izpolnjeni kriteriji iz 4. člena ZDIJZ, dokument presojati v luči 5.a in 6. člena ZDIJZ. Zakon namreč taksativno določa, kdaj lahko organ prosilcu omeji dostop do informacije, med njimi pa ni izjeme »ne izvedba vsebine« presojanega dokumenta. IP tako ugotavlja, da je organ neupravičeno omejil dostop do obravnavanih dokumentov. Z vpogledom v presojana dokumenta je IP ugotovil, da ta vsebujeta tudi imena in priimke različnih fizičnih oseb. Imena in priimki oseb, pooblaščenih za zastopanje (npr. član uprave) tako v skladu z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – ZSReg-UPB2 s spremembami in dopolnitvami) niso varovani osebni podatki. So pa varovani osebni podatki posameznikov, ki so zaposleni pri organu, saj za njihovo razkritje IP ni našel pravne podlage. Iz navedenega razloga bo moral organ le-te ob posredovanju dokumentacije prekriti.

  1. Dopis DARS d.d. št. 420-8/2017-SR-01 z dne 13. 9. 2017

Dostop do obravnavanega dokumenta je organ zavrnil v celoti z obrazložitvijo, da je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ter da se z navedenim dokumentom ni naročilo dodatnih del. IP se v zvezi z navedbo organa, da je glede presojanega dokumenta izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, sklicuje na že zgoraj navedeno o poslovni skrivnosti, pri čemer dodaja, da organ tekom konkretnega postopka ni predložil nikakršnega sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Hkrati IP dodaja, da gre za dokument, ki ga je v okviru izvajanja javnega naročila ustvaril organ sam in se nanaša na spremembo izvajanja pogodbe. Kot že večkrat omenjeno, je organ v tem postopku zavezan k načelu transparentnosti. A contrario to pomeni, da organ, ki je z zakonom zavezan k odprtosti, nikakor ne more določiti, da vsebina navedenih dokumentov predstavlja njegovo poslovno skrivnost. Slednje bi namreč pomenilo izničenje in ne spoštovanje zakonskih določil, ki pa so v tovrstnih postopkih bistvenega pomena (načelo transparentnosti). Iz navedenega izhaja, da je prosilka upravičena do posredovanja zahtevanega dokumenta, pri čemer je organ ob posredovanju dolžan prekriti varovane osebne podatke. IP je namreč z vpogledom v dokument ugotovil, da ta vsebuje tudi imena in priimke različnih fizičnih oseb. Imena in priimki oseb, pooblaščenih za zastopanje (npr. član uprave) tako v skladu z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – ZSReg-UPB2 s spremembami in dopolnitvami) niso varovani osebni podatki. So pa varovani osebni podatki posameznikov, ki so zaposleni pri organu, saj za njihovo razkritje IP ni našel pravne podlage. Iz navedenega razloga bo moral organ ob posredovanju dokumentacije te podatke prekriti.

  1. Dopis izvajalca (Telekom Slovenije d.d. in Q-FREE ASA) št. 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017

Zahtevani dokument sestoji iz dopisa izvajalca in priloge, tj. »Ponudbe za aneks SPD-2 z dne 12. 9. 2017«. Organ je prosilki v celoti omogočil dostop do vsebine Dopisa izvajalca št. 122/2017-ECS z dne 14. 9. 2017, pri čemer pa ji je omejil dostop do ponudbe za aneks SPD-2 z dne 12. 9. 2017, in sicer do postavke »obrazložitev spremembe«, »opis spremembe« in »opombe«. V izogib ponavljanju se IP v zvezi z navedenim sklicuje na predhodne obrazložitve glede ponudb in proste dostopnosti posameznih postavk ter na 35. člen ZJN-3 in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatke, s katerimi se ima javnost pravico seznaniti, saj se nanašajo na opis del in opreme, skupaj s cenami, ki so del predmetne ponudbe izvajalca, pri čemer IP ocenjuje, da je prosilka upravičena dostopati do informacij, ki so navedene v postavki »obrazložitev spremembe«, »opis spremembe« (zgolj prvi odstavek do črte, pod katero se začne besedilo »A Vzpostavitev ter delovanje za dodatne CUT«. Glede preostalega se pritožba prosilke zaradi objektivnega kriterija poslovne skrivnosti zavrne.) in »opombe«.

  1. Zapisnik o pogajanjih za dodatna dela z dne 19. 10. 2017

Dostop do obravnavanega dokumenta je organ zavrnil v celoti z obrazložitvijo, da gre za dokument, ki predstavlja poslovno skrivnost organa. Gre za dokument, ki ga je ustvaril organ zaradi izvedbe pogajanj na podlagi 95. člena ZJN-3, kar izhaja iz uvoda zapisnika in se nanaša na izvajanje pogodbe, sklenjene v okviru javnega naročila. Nadalje iz 2. člena Aneksa št. 5 k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 5. 12. 2017 izhaja, da so predmet aneksa dodatna dela, kot izhajajo iz zapisnika o izvedbi pogajanj z dne 19. 10. 2017. Omenjeni zapisnik je tudi priloga k dopisu DARS d.d., št. 420-4/2017-DŠ-SR-53.2 z dne 24. 10. 2017 o potrditvi naročila, do katerega je organ prosilki v celoti omogočil dostop. IP se glede navedb organa, da bi mu z razkritjem presojanega dokumenta nastala škoda, sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev, ki jo je navedel pod »Zapisnik o pogajanjih z dne 23. 2. 2017«. Prav tako se IP na omenjeno obrazložitev sklicuje glede proste dostopnosti dokumenta. Gre torej za dokument, ki opredeljuje predmet aneksa, na podlagi katerega je prišlo do porabe javnih sredstev. Tak dokument mora biti javnosti dostopen na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z vpogledom v presojani dokument je IP ugotovil, da ta vsebuje tudi imena in priimke predstavnikov naročnika ter predstavnikov izvajalca, pri čemer pravne podlage za razkritje teh podatkov IP ni našel, zato mora organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prekriti. Enako velja tudi za imena in priimke pooblaščencev, skupaj s podpisnikom Pooblastila z dne 21. 2. 2017, ki je priloga zapisnika.

  1. Ponudba izvajalca (SPD-8.2 z dne 8. 9. 2017, SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017, SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017 ter SPD-10.00 z dne 14. 9. 2017)

Predmet presoje so spremni dopisi izvajalca, s katerimi je organu posredoval štiri ponudbe za anekse, ki so bile v skladu z 2. členom Aneksa št. 5 k pogodbi o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah z dne 5. 12. 2017, tudi predmet aneksa, na podlagi katerega je prišlo do porabe javnih sredstev. Iz navedenega razloga mora biti ta dokument javnosti dostopen na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Javnost ima namreč pravico vedeti, za kakšen namen so bila porabljena javna sredstva, slednje pa je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči dostop do relevantnega opisa sprememb, ki so nastale zaradi dodatnih zahtev s strani naročnika. IP ugotavlja, da se organ do spremnih dopisov izvajalca v izpodbijani odločbi ni opredelil, zato je IP po uradni dolžnosti preveril, ali morebiti vsebujeta izjeme, navedene v 5. a ali  6. členu ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da spremna dopisa izvajalca, št. 121/2017-ECS z dne 11. 9. 2017 ter št. 124/2017 – ECS z dne 18. 9. 2017 vsebujeta imena in priimke fizičnih oseb, za razkritje teh podatkov pa IP pravne podlage ni našel, zato mora organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije prekriti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je prosilka iz zgoraj navedenih razlogov upravičena seznaniti s postavko »opis spremembe« in »opis obrazložitve«, ponudbe za aneks 8/2 z dne 8. 9. 2017, SPD-9.1 z dne 14. 9. 2017, SPD-9.2 z dne 14. 9. 2017 ter SPD-10.00 z dne 14. 9. 2017. Glede preostalega pa IP sledi navedbi organa, da gre za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij). Gre namreč za podatke, ki so rezultat  vseh prednosti, izkušenj, opreme, kadrovske usposobljenosti ter organizacije pri izvajalcu, zato IP meni, da je organ izkazal obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.

Kljub temu, da je IP glede delov ponudb izvajalca ter zapisnikov o pogajanjih ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije, pa ta na tem mestu podredno dodaja, da četudi bi IP v konkretnem primeru ugotovil drugače, bi bilo potrebno navedene dokumente razkriti na podlagi izvedenega testa javnega interesa. Nanj v pritožbi pravilno opozarja tudi prosilka. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da se ne glede na morebiten obstoj izjeme, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Interes javnosti ni tako natančen in ozek kot gospodarski interes stranskega udeleženca in organa za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Kaže se tudi v pravici posameznikov do obveščenosti, da so seznanjeni z odločitvami organov javnih oblasti, še posebej, če te posegajo v njihove pravice in obveznosti, v tem, da mora imeti javnost pri pomembnih družbenih temah dovolj informacij, če naj bi sodelovala v odprti javni razpravi. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, pri informacijah, ki sprožajo širšo javno ali parlamentarno razpravo, pri informacijah, ki kažejo na zlorabo ali prekoračitev pooblastil v poslovanju javnih oblasti, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. Po oceni IP razkritje omenjenih dokumentov omogoča javnosti, da se ta seznani z odgovornostjo in transparentnostjo odločanja organa v postopkih javnega naročanja, kar presega ozek poslovni interes stranskega udeleženca. Gre za tematiko, ki zadeva veliko število fizičnih in pravnih oseb (sistem elektronskega cestninjenja), in se navezuje na porabo javnih sredstev. Nov sistem cestninjenja naj bi prispeval k zmanjšanju čakalnih dob za tovorna vozila, manjši porabi goriva ter zmanjšanju emisij in hrupa. Po mnenju IP gre za informacije, ki se nanašajo na stvar javnega pomena, pri čemer ima ta, kot že zgoraj navedeno, učinke na različnih področjih. Nadalje IP dodaja, da je bil sistem elektronskega cestninjenja že večkrat predmet javnih naročil. Kot izhaja iz članka RTV SLO z dne 13. 6. 2015 (https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/novice/dars-objavil-ze-tretji-razpis-za-elektronsko cestninjenje/369605)  je projekt elektronskega cestninjenja potekal dlje časa. Prvi razpis je organ objavil že avgusta 2011, a ga je vlada po večkratnem podaljšanju marca 2012 ustavila. Februarja 2013 je bil objavljen drugi razpis, a je Državna revizijska komisija postopek zbiranja ponudb razveljavila. Organ je nato, na osnovi priporočil komisije in sklepa vlade, pripravil novo razpisno dokumentacijo. Podobno izhaja tudi iz članka Dnevnika z dne 25. 2. 2017 (https://www.dnevnik.si/1042763907), saj naj bi prvi razpis pri organu skušali imeti že leta 2010, nato pa so ga vsakič zaradi političnih ali revizijskih razlogov razveljavili. Prvi razpis, objavljen leta 2011, je razveljavila takratna vlada. Leta 2013, ko je organ poskušal znova, je razpis za vzpostavitev elektronskega cestninjenja razveljavila državna revizijska komisija. Tretjič je posel, vreden dobrih 110 milijonov evrov z DDV, oddala slovensko-norveškemu konzorciju Telekoma Slovenije in podjetja Q Free. Glede financiranja uvedbe sistema elektronskega cestninjenja IP izpostavlja tudi novico Evropske komisije z dne 16. 11. 2017, v kateri je ta zapisala, da bo Evropska investicijska banka Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. posodila 51 milijonov evrov za nakup in uvedbo sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila nad 3,5 t, ki uporabljajo slovenske avtoceste. Vse to kaže, da je za učinkovito izvajanje nadzora v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja  s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni njegovemu javnopravnemu delovanju. Na opisan način je namreč omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij.

IP je na podlagi vseh zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je pritožbi, skladno s prvim odstavkom 252. člena ZUP delno ugodil (1. točka izreka te odločbe), v preostalem delu pa je zahtevo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil (2. točka izreka te odločbe).

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                       

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                            

asistentka svetovalca       

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,                                        

namestnica informacijske pooblaščenke