prosilec - Občina Log-Dragomer

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, glede katerega ne razpolaga z dokumenti ter iz razloga, ker organ ni dolžan odgovarjati na vprašanja in ustvarjati novega dokumenta. Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je podan obstoj informacije javnega značaja oziroma ali organ razpolaga z dokumenti. Ugotovil je, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki ter da organ po ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja in pojasnjevati svojih stališč. Glede na to je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.  

ODLOČBA:

Številka: 090-151/2018/4

Datum: 4. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 5. 2018, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 9, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju: organ), št. 090-11/2018-5 z dne 25. 4. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 16. 5. 2018 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-11/2018-5 z dne 25. 4. 2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja po elektronski pošti podal organu tri zahteve z dne 13. 3. 2018, 2. 4. 2018 in 17. 4. 2018, in sicer z zahtevo z dne 13. 3. 2018 je od organa zahteval:

• dokumentacijo v zvezi z izterjavo neupravičeno dodeljenih sredstev oziroma zaradi ugotovljene nenamenske porabe v zvezi z vsemi društvi, za katera je organ na podlagi ugotovitve o nenamenski porabi sredstev iz razpisa začel postopek izterjave,
• da organ navede razlog, zakaj ni začel s postopkom izterjave ter kdaj bo začel s postopki,
• dokumentacijo v zvezi s postopkom izbire za oddajo športnih objektov, ki jih je organ oddal v brezplačno uporabo (pogoje razpisa) društvom, ŠD Dragomer, Lukovica, BŠD Dragomer, NK Dragomer, ŠPD Korenjak v letih 2006 do 2018,
• dokazila o plačilu vseh stroškov, ki jih morajo društva, ki imajo (ali so imela) premoženje lokalne skupnosti v brezplačnem upravljanju ali najemu plačevati skladno z zakonom, ki ureja upravljanje s stvarnim premoženjem lokalne skupnosti,
• pravnomočno soglasje v zvezi z lastninjenjem ŠP Log, ki ga je morala občina izdati pred lastninjenjem.

Zahtevi z dne 13. 3. 2018 in 17. 4. 2018 sta identični (isti tekst v elektronski pošti). 

V zahtevi z dne 2. 4. 2018 pa je zahteval še:

• fotokopijo finančnega poslovanja za nogometno šolo za leta 2015, 2016 in 2017,
• razpis za vzdrževalna in investicijska dela, gradbeno dovoljenje za nezahtevna dela, razpis za izvajalca del in  pogodbo, ki omenjenima društvoma to omogoča,
• pojasnila in vpogled v način izračuna za sofinanciranje uporabe objektov v LPŠ, ki jih imajo društva v brezplačni uporabi oziroma so že subvencionirane iz proračunskih sredstev (šolska telovadnica).

Organ je z odločbo št. 090-11/2018-5 z dne 25. 4. 2018 odločil o vlogi in prosilcu delno zavrnil zahtevo. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da razpolaga z določeno dokumentacijo, ki jo je tudi posredoval prosilcu. Organ je zavrnil prosilčevo zahtevo v delu, v katerem prosilec zahteva:

- predložitev dokumentacije v zvezi z izterjavo neupravičeno dodeljenih sredstev za leto 2015, 2016 in 2017 in za ženski rokometni klub Barje Log-Dragomer za leto 2014,

• predložitev dokumentacije, ki izkazuje postopek izbire in pogoje za razpis za oddajo športnih objektov, ki naj bi bili oddani v brezplačno uporabo društvom ŠD Dragomer – Lukovica, BŠD Dragomer, NK Dragomer, ŠPD Korenjak v letih 2006 do 2018,
• predložitev dokumentacije za druge stroške razen deloma elektrike za leta 2015 in 2016, ki bi jih uporabnik v primeru brezplačne uporabe nepremičnega premoženja moral plačati občini v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje lokalne samouprave in
• predložitev soglasja, ki naj bi ga občina izdala pred lastninjenjem ŠP Log glede na tretji odstavek 64. člena Zakona o športu,

ker dokumentacija ne obstaja, organ pa je na novo ni dolžan ustvariti. Občina tudi ni dolžna odgovarjati na vprašanja, ker navedeno pomeni ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan.

Prosilec je zoper zavrnilni del odločbe po elektronski pošti dne 16. 5. 2018 podal pritožbo, v kateri je navedel, da mu je organ posredoval račune za elektriko za leta 2015 in 2017, ne pa tudi računov za ostala leta, ko so društva uporabljala objekte, niti mu ni dostavil računov za vodo in davke. Organ mu ni dostavil dokazil o plačilu, niti ni obrazložil, kaj je z računi za ostala leta, zakaj niso bili izstavljeni, zakaj niso vsi plačani in zakaj občina ne gre v izvršbo. Navaja, da je organ zavrnil zahtevo z obrazložitvijo in citiranjem ZDIJZ, vendar bi organ moral glede na Uredbo o upravnem poslovanju odgovoriti na postavljena vprašanja.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami z dopisom št. 090-11/2018-8 z dne 10. 7. 2018, odstopil v reševanje IP.

IP je dne 24. 7. 2018 organu poslal poziv št. 090-151/2018/2 za pojasnila in posredovanje dokumentov. IP je dne 9. 8. 2018 od organa prejel dopis št. 090-11/2018-12, v katerem je navedel, da druge dokumentacije nima.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je občina kot lokalna skupnost (pravna oseba javnega prava) zavezana za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Sporno je, ali organ z dokumenti razpolaga oziroma ali gre za informacijo javnega značaja. Sporno je tudi, ali je organ po ZDIJZ dolžan posredovati prosilcu pojasnila in odgovarjati na vprašanja. V konkretnem primeru je torej sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil zahtevo zaradi neobstoja dokumentov. Prosilec v pritožbi namreč nasprotuje ugotovitvi organa, da z določenim delom informacij, ki se nanašajo na račune o plačilu stroškov uporabe športnih objektov in dokazil o plačilu, kot izhajajo iz zahteve, ne razpolaga ter hkrati zahteva od organa tudi pojasnila in odgovore na vprašanja po Uredbi o upravnem poslovanju.

V konkretnem pritožbenem postopku je IP najprej ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Pogoj za opredelitev informacije kot informacije javnega značaja, je tudi, da organ z njo razpolaga ter da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če kateri od pogojev za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki, organ z njim ne razpolaga, informacija ne spada v delovno področje organa) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da prosilec ni prejel vseh dokumentov in pojasnil, je IP z dopisom organu dne 24. 7. 2018 še dodatno preveril, ali obstajajo pri organu še kateri drugi dokumenti poleg tistih, ki jih je organ prosilcu že posredoval, in sicer, ali obstajajo še kateri drugi računi za plačilo stroškov uporabe športnih objektov, na katere se nanaša zahteva, in sicer za obdobje, navedeno v zahtevi (za posamezna leta v obdobju od 2006 do 2018, za katera prosilec od organa računov ni prejel in na kar se nanaša zahteva in pritožba) ter še katera dokazila o plačilu stroškov v tem obdobju ter ali obstajajo pri organu dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevane informacije kot odgovori na vprašanja. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prosilcu posredoval vse račune ter dokazila o plačilu, ki jih je v zvezi z zahtevo imel, ter da je zato zahtevo v tem delu zavrnil.

Organ je v dopisu št. 090-11/2018-12 z dne 6. 8. 2018 IP dodatno pojasnil, da je prosilcu posredoval vse dokumente. Navedel je, da so imela športna društva športne objekte v brezplačni uporabi do leta 2015, od leta 2015 naprej pa se jim zaračunavajo stroški (le elektrika, ker za vodo nimajo nameščenih ločenih števcev). Organ je navedel, da to izhaja tudi iz že posredovanih računov prosilcu. V letu 2018 organ še ni izstavil računov, tako da jih zato nima. Organ je pojasnil, da z določenimi računi ne razpolaga, ker jih ni izstavljal on, ampak neposredno dobavitelji elektrike in vode.

IP pojasnjuje, da je organ dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga in jih ni dolžan ustvarjati na novo ali odgovarjati na vprašanja. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da z dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč IP v dopisu še dodatno pojasnil razloge, zakaj z dokumenti ne razpolaga, poleg tega pa je prosilcu posredoval določeno dokumentacijo (račune in kopije finančnih kartic kot dokazil o plačilu), kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Prav tako se pritožnik zoper že posredovane dokumente ne pritožuje. IP tako sklepa na aktivnost organa in mu verjame, da je prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal v zvezi s prosilčevo zahtevo ter da ne želi prikrivati dokumentov. IP tudi pri pregledu dokumentacije ni podvomil v to, da organ ne razpolaga z dokumenti, kot je to navedel v odločbi in pojasnil v dopisu. IP je sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, saj v kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, ne gre za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

V zvezi s prosilčevo navedbo v pritožbi, da mu organ ni posredoval pojasnil ter odgovorov na vprašanja (iz pritožbe izhaja, da želi pojasnila v zvezi z računi za leta, za katera mu organ ni posredoval računov) po Uredbi o upravnem poslovanju, IP ugotavlja, da ni pristojen za razlago in nadzor nad to uredbo. Za nadzor nad to uredbo je pristojna Upravna inšpekcija kot del Inšpektorata za javni sektor. IP je to pritožbeno navedbo obravnaval v smislu ZDIJZ kot zahtevo za prost dostop do informacij javnega značaja. IP je sledil organu, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da organ v skladu z ZDIJZ ni dolžan dajati odgovorov na vprašanja ali pojasnil.

IP pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi že razpolagajo. Navedeno pomeni, da zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja ter pojasnil, analizirati podatkov, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostil zahtevi prosilca po ZDIJZ. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[i] ZDIJZ namreč ne ureja pravice do odgovorov in pojasnil. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

IP tudi poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. IP v skladu z načelom zakonitosti organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga. IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi presojal zakonitost in smotrnost ravnanja organa ter presojal, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

IP je ugotovil, da iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je bil prosilcu posredovan račun št. 15005, organ pa je dokumentaciji, ki jo je poslal IP v reševanje, priložil račun št. 150051. IP je glede na nejasnost po uradni dolžnosti pri organu preveril, kateri račun je bil predmet odločanja na prvi stopnji in kateri račun je bil posredovan prosilcu. Organ je v dopisu IP (prejetemu 9. 8. 2018) pojasnil, da račun s številko 15005 ne obstaja in da je bil račun št. 150051 posredovan prosilcu. Zoper ta račun se sicer prosilec ni pritožil, zato ni bil predmet pritožbenega postopka. Ugotovljena pomanjkljivost pri ugotavljanju dejanskega stanja ni imela za posledico bistvene procesne kršitve ali kršitve materialnega predpisa in ni vplivala na zakonitost odločbe organa prve stopnje. Glede na drugi odstavek 248. člena ZUP organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene.

Ker je IP zaključil, da je organ prosilcu posredoval vse informacije javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbo prosilca zavrnil. Organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Glede na to je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega in drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[i] (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti).