prosilec - Občina Log-Dragomer

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca v delu zavrnil iz razloga neobstoja dokumentov ter obstoja izjeme varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku odločbo delno odpravil, v delu pa je pritožbo zavrnil. IP je organu naložil, da prosilcu razkrije osebne podatke, ki zaradi obstoja izjeme od izjem oziroma po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z ZVOP-1 niso varovani osebni podatki. Organ mora razkriti ime in priimek fizične osebe ter pravno osebo ter razkriti ime in priimek javnega uslužbenca. Gre namreč za podatke, ki so v povezavi s porabo javnega (občinskega) denarja ter v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-136/2018/2

Datum: 26. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2006/137 z dne 28.6.2016; v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 5. 2018, zoper odločbo Občine Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 9, 1358 Log pri Brezovici (v nadaljevanju: organ), št. 090-8/2018-3 z dne 25. 4. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 16. 5. 2018 zoper odločbo Občine Log – Dragomer, št. 090-8/2018-3 z dne 25. 4. 2018 se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov, tako, da prosilcu posreduje še naslednje podatke:

• v pogodbi o medsebojnem poslovnem sodelovanju številka 100-54/15-2 z dne 3. 3. 2015: podatek o izvajalcu v uvodnih določbah na 1. strani in spodaj v podpisu, na 2. strani, pod »izvajalec« ter na 2. strani spodaj pod naročnik: ime in priimek direktorja občinske uprave,
• v podjemni pogodbi številka 671-10/08 z dne 17. 3. 2009: podatek o imenu in priimku podjemnika v uvodnih določbah na 1. strani in spodaj v podpisu, na 2. strani, pod »podjemnik«,
• v podjemni pogodbi številka 671-3/08 z dne 23. 9. 2008: podatek o imenu in priimku podjemnika v uvodnih določbah na 1. strani in spodaj v podpisu, na 2. strani, pod »podjemnik« ter na 2. strani spodaj pod naročnik: ime in priimek direktorja občinske uprave.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo po elektronski pošti z dne 23. 2. 2018, na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, od organa zahteval:

• fotokopije izvedenega razpisa za strokovnega sodelavca (pogoji razpisa, reference) glede izvedbe letnega programa športa za leta 2007 do 2015, ko je vrednotenje opravljal ..….,
• fotokopije pogodb izbranega pogodbenika,
• fotokopije dokazil o plačilu za opravljeno storitev.

V primeru pa, da razpis ni bil izveden, je prosilec zahteval pojasnilo o načinu izbire konkretnega izvajalca (npr. kdo ga je predlagal, reference) ter pojasnilo o tem, ali je organ uvedel postopek za izterjavo nenamensko porabljenih sredstev za letni program športa, za razpise v letih 2007 do 2015 (v primeru, da se postopki niso začeli, naj organ navede razlog in osebo, ki je tako odločila).

Organ je z odločbo št. 090-8/2018-3 z dne 25. 4. 2018 odločil o vlogi in prosilcu delno zavrnil zahtevo.

Organ v izpodbijani odločbi navaja, da je prosilcu z delnim dostopom posredoval tri pogodbe tako, da je na fotokopijah prekril osebne podatke, in sicer, pogodbo o medsebojnem poslovnem sodelovanju, številka 100-54/15-2 z dne 27. 2. 2015, na kateri je prekril podatek o izvajalcu storitve na prvi strani zgoraj pri navedbi izvajalca storitve ter prekril podatek o navedbi izvajalca na drugi strani na koncu strani, v členu 6 je prekril podatek o transakcijskem računu, ki ga ima izvajalec na banki. Na 2. strani spodaj je organ prekril naročnika, in sicer ime in priimek direktorja občinske uprave.

V podjemni pogodbi številka 671-10/08 z dne 17. 3. 2009, v kateri je na prvi strani prekril podatek o imenu, priimku podjemnika, naslovu, davčni številki, v členu V. je prekril podatek o transakcijskem računu, ki ga ima podjemnik na banki. Prekril je tudi navedbo in podpis podjemnika na drugi strani pogodbe spodaj. V podjemni pogodbi številka 671-3/08 z dne 23. 9. 2008, v kateri je na prvi strani prekril podatek o imenu, priimku podjemnika, naslovu, davčni številki, v členu V. je prekril podatek o transakcijskem računu, ki ga ima podjemnik na banki. Prekril je tudi navedbo in podpis podjemnika na drugi strani pogodbe spodaj. Na podjemni pogodbi številka 671-3/08 z dne 23. 9. 2008 je organ na 2. strani spodaj prekril tudi naročnika, in sicer ime in priimek direktorja občinske uprave.

V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je zavrnil prosilčevo zahtevo v delu, v katerem zahteva predložitev dokumentacije v zvezi z izvedbo razpisa za strokovnega sodelavca za leta od 2010 do 2014, ker ta dokumentacija ne obstaja. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do že obstoječih informacij. Organ prav tako ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ker to pomeni ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ po ZDIJZ ni dolžan. Glede prikritja osebnih podatkov na pogodbah pa je organ navedel, da se v pogodbah nahajajo osebni podatki posameznikov, ki nimajo statusa javnega uslužbenca, prosilcu je tako do pogodb omogočil delni dostop, tako da je prekril ime in priimek.

Prosilec je zoper zavrnilni del odločbe po elektronski pošti dne 16. 5. 2018 podal pritožbo, v kateri je navedel, da se ne strinja s prekritjem podatkov o izvajalcu storitev na pogodbah. Storitev je izvajal …., ki je kot uslužbenec inšpektorata za šport javni delavec, zato je prikritje tega podatka neupravičeno. Pritožnik nasprotuje tudi delu odločbe, v katerem je organ zavrnil njegovo zahtevo po pojasnilu. 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami z dopisom št. 090-8/20128-5 z dne 13. 6. 2018, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

Ker organ prve stopnje ni navedel, ali je opravil preizkus, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba, pritožbi pa je priložil vročilnico o vročitvi odločbe prosilcu, je organ druge stopnje, preden jo je začel vsebinsko obravnavati, preveril obstoj procesnih predpostavk in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe (246. člen ZUP) in jo vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je IP, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je občina kot lokalna skupnost in kot pravna oseba javnega prava zavezana za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da z dokumenti organ razpolaga in da dokumenti ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v prvem odstavka 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki) za opredelitev informacije kot informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, s tem, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru je tudi sporno, ali je organ na pogodbah, ki jih je posredoval prosilcu, pravilno izvedel delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ. Prosilec v pritožbi namreč oporeka ugotovitvi organa, da gre za izjemo varstva osebnih podatkov, in sicer da so podatki o izvajalcu v zahtevanih pogodbah v celoti varovani osebni podatki. Te podatke je organ prekril in v tem delu tako zavrnil njegovo zahtevo iz razloga varstva osebnih podatkov. Prav tako prosilec nasprotuje ugotovitvi organa, da z določenim delom informacij ne razpolaga.

V zvezi s prosilčevo navedbo v pritožbi, da mu organ ni posredoval pojasnil (iz zahteve izhaja, da želi pojasnila v zvezi z morebitnim neizvedenim javnim razpisom ter glede uvedbe postopka izterjave nenamensko porabljenih sredstev za letni program športa) po Uredbi o upravnem poslovanju, v roku 15 dni, IP ugotavlja, da ni pristojen za razlago in nadzor nad uredbo, za to je namreč pristojna Upravna inšpekcija kot del Inšpektorata za javni sektor. IP je to pritožbeno navedbo obravnaval v smislu ZDIJZ ter zahteve za prost dostop do informacij javnega značaja. IP je sledil organu, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da organ v skladu z ZDIJZ ni dolžan dajati odgovorov na vprašanja ali pojasnil. Iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je informacija javnega značaja:

• informacija, s katero organ že razpolaga, torej ki že obstaja,
• informacija, ki izvira iz delovnega področja organa,
• informacija se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki. Če kateri od navedenih pogojev (npr. dokument se ne nahaja v materializirani obliki) ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Zavezanci po ZDIJZ niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti).

V zvezi s pritožbeno navedbo, da prosilec pojasnil oziroma odgovorov od organa ni prejel (v zvezi z javnim razpisom oz. izbiro izvajalca storitev vrednotenja športnih programov ter glede postopkov izterjave nenamensko porabljenih sredstev), je IP še dodatno preveril, ali obstajajo pri organu dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevane informacije. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da organ nima dokumentov v zvezi z izvedbo razpisa za strokovnega sodelavca (pogoji razpisa, ki jih mora kandidat izpolnjevati, reference), prav tako nima pogodb glede izbranega strokovnega sodelavca in dokazila o plačilu za opravljeno storitev za leta 2010, 2011, 2012, 2013 in 2014. IP je pri organu z dopisom dodatno preveril, ali glede izbire ….. (ki je z občino sklenil podjemni pogodbi kot izvajalec v letih 2008 in 2009) razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja način njegove izbire kot izvajalca. Organ je v pojasnilu št. 090-8/2018-8 z dne 12. 7. 2018 ter po telefonu dne 25. 7. 2018 pojasnil, da občina ni izvedla javnega razpisa za tega strokovnega sodelavca pri izvedbi letnega programa športa za leta 2007 do 2015. Organ ni izvedel posebnega postopka izbire, druge dokumentacije organ v zvezi s tem zato nima, …. je z občino sodeloval na podlagi podjemnih pogodb, ki pa jih je organ že posredoval prosilcu. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja, ne obstajajo, v pojasnilu je organ to celo dodatno obrazložil, poleg tega pa je organ prosilcu tudi že poslal fotokopije podjemnih pogodb ter kopije finančnih kartic kot dokazil o plačilu, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Iz tega IP sklepa na aktivnost organa in mu verjame, da je prosilcu posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal v zvezi s prosilčevo zahtevo. 

IP je nadalje z dopisom pri organu tudi dodatno preveril, ali organ razpolaga z dokumenti glede postopkov izterjave nenamensko porabljenih sredstev. Organ je v omenjenem pojasnilu dodatno obrazložil, da ni bilo zoper nobenega izvajalca izvedenega postopka izterjave nenamensko porabljenih sredstev, zato tudi ne razpolaga z dokumenti. IP ni našel razlogov, da organu ne bi verjel. Kot že povedano, je organ dolžan posredovati le dokumente, s katerimi razpolaga in jih ni dolžan ustvarjati na novo ali odgovarjati na vprašanja prosilcev po ZDIJZ.

IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja zavezanca ter v vprašanje, zakaj ta ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

V nadaljevanju se IP opredeljuje do pritožbene navedbe, da bi morali biti osebni podatki izvajalcev na posredovanih pogodbah razkriti. IP je ugotovil, da so predmet presoje v tem pritožbenem postopku v tem delu tri pogodbe, in sicer: podjemna pogodba številka 671-10/08 z dne 17. 3. 2009, podjemna pogodba številka 671-3/08 z dne 23. 9. 2008, obe pogodbi je občina sklenila s fizično osebo, ter pogodba o medsebojnem poslovnem sodelovanju številka 100-54/15-2 z dne 3. 3. 2015, ki jo je občina sklenila s pravno osebo.

Ker je organ z izpodbijano odločbo zavrnil prosilčevo zahtevo zaradi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov IP ugotavlja, da je Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) začela veljati s 25. 5. 2018, odločba organa pa je bila izdana 25. 4. 2018, torej še pred uveljavitvijo te uredbe. Glede na to se v tem postopku v skladu z načelom zakonitosti uporabljajo določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1), ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane odločbe in ne Splošna uredba, ki velja v času vodenja tega pritožbenega postopka. Bistvo načela zakonitosti, ki je eno izmed temeljnih načel naše ustavnopravne ureditve, je v "vezanosti" upravnih organov na zakone in druge predpise. Tako je v Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami; v nadaljevanju: Ustava) v VII. poglavju, ki se nanaša na ustavnost, zakonitost in usklajenost pravnih aktov (v 153. členu), določeno, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. V 6. členu ZUP (načelo zakonitosti) je določeno, da organi odločajo v upravnih zadevah po zakonih, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Poleg tega Ustava določa v 155. členu prepoved povratne veljave pravnih aktov. Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. V skladu z načelom zakonitosti, določenem v 6. členu ZUP, je upravni organ dolžan pri odločanju uporabiti predpis, ki velja v času, ko je bila odločba izdana na prvi stopnji, le tako se lahko namreč preveri zakonitost odločbe. Tudi po ustaljeni upravnosodni praksi organ odloča o upravni stvari po predpisih, ki so veljavni v času odločanja na prvi stopnji (glej sodbo Upravnega sodišča I U 791/2010 z dne 21.04.2011). Po ustaljeni upravnosodni praksi (sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 707/2004, sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1469/2006 in sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 502/2000).

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je IP ugotavljal:
1.    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in

2.    ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1

Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z 8. členom ter določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo (kamor spada tudi razkritje imena, priimka, naslova ter številke transakcijskega računa izvajalcev pogodb), določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev. (tak zakon je npr. ZDIJZ).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače), kar določa 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). 

V primeru, da je za določene informacije javnega značaja podana izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ zaradi katere dostop ne bi bil mogoč (npr. osebni podatki), se ne glede na to prost dostop dovoli, in sicer v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za porabo javnih sredstev, to pa so absolutno javni podatki in morajo biti prosilcem na njihovo zahtevo vedno dostopni.

Poraba javnih sredstev je torej izjema od izjem, presojanje, ali je podana, pa pride v poštev šele, ko je podana izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je IP najprej ugotavljal obstoj izjeme po 5. a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da se v podjemni pogodbi številka 671-10/08 z dne 17. 3. 2009 nahajajo osebni podatki, in sicer na prvi strani pogodbe zgoraj pod točko 2: ime in priimek podjemnika, ki je fizična oseba ter njegov naslov prebivališča, davčna številka ter na drugi strani pogodbe spodaj levo, kjer je naveden podjemnik, sta razvidna ime in priimek fizične osebe, v členu V. pogodbe pa je razviden podatek o njegovem transakcijskem računu ter podatek o banki, pri kateri ima fizična oseba odprt račun. IP nadalje ugotavlja, da se v podjemni pogodbi številka 671-3/08 z dne 23. 9. 2008 na prvi strani pogodbe zgoraj, pod točko 2, nahajajo osebni podatki, in sicer ime in priimek podjemnika ter njegov naslov prebivališča, davčna številka ter na drugi strani pogodbe spodaj levo, kjer je naveden podjemnik, sta razvidna ime in priimek fizične osebe. V členu V. pogodbe je naveden podatek o transakcijskem računu fizične osebe ter podatek o banki, pri kateri ima fizična oseba odprt račun. Organ je na posredovanih fotokopijah prosilcu pogodb (na obeh pogodbah enako) na prvi strani zgoraj prekril podatek o imenu in priimku podjemnika, naslovu, davčni številki. Organ je prekril tudi navedbo in podpis podjemnika na obeh pogodbah, na drugi strani spodaj. Nadalje je organ v obeh pogodbah, v členu V., prekril podatek o številki transakcijskega računa podjemnika. Navedeni podatki so osebni podatki, saj neposredno ali posredno določajo posameznika, pri čemer pa je potrebno ugotoviti, ali gre za varovane osebne podatke. IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru organ napačno ugotovil, da ne pride v poštev izjema od izjem oziroma uporaba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi moral organ na podjemnih pogodbah razkriti ime in priimek izvajalca storitev, IP tako ne sledi organu in pojasnjuje, da podatki o imenu in priimku podjemnika niso varovani osebni podatki glede na ZVOP-1, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana pravna podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za podatek, ki je povezan s porabo občinskega denarja in je tako na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopen (ne glede na podano izjemo varstva osebnih podatkov). To pa kaže tudi na to, da obdelava tovrstnih podatkov ni v nasprotju z določbami 9. člena ZVOP-1, njihovo razkritje je namreč možno po določbah tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP torej ni sledil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke, ker ne gre za javnega uslužbenca. V konkretnem primeru gre za porabo občinskega denarja, gre za dostop do tistih osebnih podatkov podjemnikov, za katere je že zakonodajalec v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ocenil, da uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta »trpeti« določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. 

IP pojasnjuje, da je z vidika nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev v konkretnem primeru pomembna t.i. nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki je v tem, da mora biti javnosti dana možnost, da preveri, koliko in komu je organ na podlagi podjemnih pogodb namenil sredstva, ki so del javnih sredstev. Če bi bil namreč podatek o imenu in priimku sopogodbenika prikrit, potem prosilec ne bi izvedel, komu je bil ta denar iz občinskega proračuna izplačan in tako ne bi mogel, v skladu z načelom transparentnosti, preveriti namenskosti oziroma zakonitosti porabe javnega denarja. Ne glede na to, pa je ob razkritju osebnih podatkov potrebno upoštevati »najmanjši obseg podatkov«, kar pomeni, da se osebni podatki obdelujejo (razkrijejo) tako, da je razkritje omejeno na namen, za katerega se ti podatki obdelujejo. Prosilec se preko imena in priimka lahko seznani s tem, kdo je prejemnik javnih sredstev ter o namenu in načinu pridobitve, s čimer lahko izvaja nadzor nad učinkovito javno porabo sredstev, pri tem pa ne potrebuje še drugih osebnih podatkov sopogodbenika. Razkritje ostalih osebnih podatkov kot so davčna številka, naslov bivališča, transakcijski račun,.. bi pomenilo prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo v nasprotju z načelom sorazmernosti, ki ga kot temeljno načelo določa 3. člen ZVOP-1.

Glede na navedeno je dopustno razkriti ime in priimek fizične osebe (ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov), ki je od organa prejela plačilo po podjemni pogodbi. V konkretnem primeru se z institutom delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) omogoči dostop do zahtevanih dokumentov tako, da se varovane osebne podatke prekrije, preden se prosilcu omogoči seznanitev.

Nasprotno pa velja za naslednje podatke o fizični osebi: podatek o naslovu prebivališča, davčni številki, transakcijskem računu pri banki ter podatek o skrbniku pogodbe pri izvajalcu (fizični osebi). Pravna podlaga, v smislu 9. člena ZVOP-1, za razkritje teh podatkov ni podana, kar pomeni, da gre za varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan varovati. IP ugotavlja, da je organ navedene podatke ob posredovanju dokumentacije pravilno prekril, razen podatka o banki, pri kateri ima fizična oseba odprt račun. To je varovan osebni podatek, ki mora biti prekrit, prav tako mora biti prekrit podatek o skrbniku pogodbe.

Nadalje IP ugotavlja, da pritožnik v pritožbi sicer ne oporeka konkretno prikritju podatka o pravni osebi na pogodbi o medsebojnem poslovnem sodelovanju številka 100-54/15-2 z dne 27. 2. 2015, ampak na splošno navaja, da je organ prekril podatke o izvajalcu storitev. IP ugotavlja, da je v tej pogodbi na prvi strani zgoraj navedena firma pravne osebe, ime in priimek njenega zakonitega zastopnika, ki je fizična oseba, sedež pravne osebe, njena matična ter davčna številka, v 6. členu pogodbe pa je naveden podatek o bančnem računu ter podatek o banki, pri kateri ima pravna oseba odprt račun. Kot je razvidno iz izreka izpodbijane odločbe, je organ v celoti prekril navedbo izvajalca na prvi strani pogodbe zgoraj, kjer je naveden izvajalec ter podatek o številki bančnega računa na banki v 6. členu pogodbe. V skladu s predpisi na področju varstva osebnih podatkov se kot osebni podatki lahko varujejo le podatki fizičnih oseb, ne pa tudi pravnih oseb, tako da izjema varstva osebnih podatkov po ZDIJZ v tem delu ni podana. Osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen, pa ni mogoče šteti med varovane osebne podatke, ker so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09, s spremembami in dopolnitvami), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07, s spremembami in dopolnitvami). Prav tako je javen podatek o poslovnem računu pravne osebe ter banki, kjer je račun odprt. Za njihovo razkritje in posredovanje javnosti je v tem primeru podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že zgoraj pojasnjeno, ta določa, da se dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V konkretnem primeru gre za porabo občinskega denarja. Glede na to je IP odločil, da je treba podatek o pravni osebi kot izvajalcu ter zakonitem zastopniku na pogodbi o medsebojnem poslovnem sodelovanju številka 100-54/15-2 z dne 3. 3. 2015 razkriti, kot to določa točka 1 izreka te odločbe.

Nadalje IP po uradni dolžnosti ugotavlja, da je v podjemni pogodbi številka 671-3/08 z dne 23. 9. 2008, na drugi strani spodaj, pri navedbi naročnika, organ prekril ime in priimek direktorja občinske uprave, prav tako je v pogodbi o medsebojnem poslovnem sodelovanju številka 100-54/15-2 z dne 3. 3. 2015, na drugi strani pogodbe spodaj desno, pri navedbi naročnika, organ prekril ime in priimek direktorja občinske uprave. Navedeno je v nasprotju s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami) gre namreč za javnega uslužbenca (celo uradnika na položaju), ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju (občini), podatek o njegovem imenu in priimku na pogodbah pa je v povezavi z njegovim delovnim razmerjem, saj je pogodbi sklenil v imenu organa in pri izvajanju javnopravnih nalog. Glede na to je podatek o njegovem imenu in priimku absolutno javen podatek. IP je v zvezi s porabo javnih sredstev v povezavi z osebnimi podatki že odločal (glej npr. odločbo IP številka 090-277/2017 z dne 12. 1. 2018), ki se nahaja na spletni strani IP. 

Poleg navedenega IP omenja, da se transparentnost porabe javnih sredstev kaže tudi v obveznosti posredovanja informacij javnega značaja v svetovni splet, in sicer IP pripominja, da Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve v skladu s četrtim odstavkom 10. a člena ZDIJZ posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani neposrednih proračunskih uporabnikov (npr. občina) (z izjemo transakcij v dobro ali breme podračunov, namenjenih za plačevanje in razporejanje davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev). Navedeno pomeni, da se v svetovnem spletu javno objavi tudi plačilo v breme občinskega proračuna za opravljeno storitev po obligacijski pogodbi ali kateri drugi pogodbi oziroma poslovnem odnosu.

IP ob preizkusu po uradni dolžnosti obstoja drugih (nezatrjevanih) izjem po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ni ugotovil.

Ker je IP zaključil, da organ prosilcu ni posredoval vseh informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil. Organ na prvi stopnji je iz ugotovljenih dejstev namreč napravil napačen sklep ter posledično napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker ne gre v celoti za varovane osebne podatke in je podana izjema po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora organ podatke v pogodbah, ki jih bo posredoval prosilcu, razkriti, kot je to navedeno v točki 1 izreka te odločbe. V preostalem delu, v katerem zahtevane informacije ne obstajajo, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,

svetovalka informacijske pooblaščenke

Informacijski Pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke