Javno podjetje Marprom d.o.o - DTUB

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval listine, ki jih je organ prejel v postopku oddaje zavezujočih ponudb za nakup nepremičnin na Mariborskem Pohorju (prejete ponudbe, izboljšane ponudbe, vse preostale listine prejete s strani ponudnikov). Organ je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana dokumentacija v fazi prejemanja ponudb dejansko predstavlja poslovno skrivnost organa, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno. 

ODLOČBA:

Številka: 090-146/2018/2

Datum: 12. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Javnega podjetja Marprom, d. o. o., Mlinska ulica 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 6. 2018, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 11. 6. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 19. 6. 2018 zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., brez številke z dne 11. 6. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 17. 5. 2018 na organ naslovil zahtevo, in sicer je navedel, da je organ dne 16. 1. 2018 na svoji spletni strani objavil Javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za nepremičnine na Mariborskem Pohorju, katerih rok za oddajo je bil 30. 3. 2018. Prosilec je skladno s pogoji razpisa oddal zavezujočo ponudbo v odprtem roku. Organ je nato prosilcu poslal poziv za posredovanje izboljšane ponudbe do določenega roka. Naslovnik poziva z navedenim datumom ni objavil na svoji spletni strani, kot je to počel z vsemi javnimi pozivi. Prosilec je organ zaprosil za podaljšanje roka za oddajo izboljšane ponudbe, vendar organ tega ni storil. Prosilec je kljub temu v roku oddal zavezujočo ponudbo. Organ je naslednjega dne objavil podaljšan rok za oddajo izboljšanih in dopolnjenih ponudb, kljub temu, da je prosilcu dvakrat zavrnil prošnjo za podaljšanje roka. Organ tako samovoljno in netransparentno vodi postopke prodaje »državnega« premoženja, poljubno določa roke za oddajo ponudb, kar pri javnosti kot tudi pri ponudnikih v prodajnem postopku povzroča dvom v transparentnost in zakonitost vodenih postopkov. Prosilec je iz zanesljivih virov pridobil informacijo, da je po izteku roka za oddajo izboljšane ponudbe, prispela ponudba novega ponudnika, ki ni sodeloval v začetni fazi prodajnega postopka, ko je bilo potrebno prvič oddati ponudbo, kar pomeni, da se je novi ponudnik vključil v prodajni postopek naknadno, torej po zavezujočem roku za oddajo prvotne ponudbe, kar je nedopustno, saj je tovrstni novi ponudnik v privilegiranem položaju kot ostali ponudniki, ki so

spoštovali zavezujoče roke za oddajo ponudb. Prosilec je tudi pridobil informacijo, da se je novi ponudnik vključil v prodajni postopek šele po roku za oddajo izboljšane ponudbe, kar pojasnjuje odločitev organa, da je takoj po izteku roka podaljšal rok. Glede na navedeno prosilec meni, da organ očitno vodi prodajni postopek ne transparentno in da ponudnike neenako obravnava, zato je organ v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, pozval, da posreduje dokumentacijo oz. razkrije podatke o številu zavezujočih ponudb, prejetih do dne 30. 3. 2018, številu izboljšanih ponudb prejetih do 25. 4. 2018, številu izboljšanih ponudb prejetih do 7. 5. 2018 in posreduje na vpogled listine, ki jih je organ v prodajnem postopku prejel s strani ponudnikov.

Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da se zahteva za dostop do informacij nanaša na podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga, zahtevane informacije pa se nahajajo v eni od materializiranih oblik. Navedeno pomeni, da so izpolnjeni pogoji za to, da gre za informacije javnega značaja. Organ je v nadaljevanju ugotovil, da se zahtevane informacije nanašajo na podatke, ki so opredeljene kot poslovna skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Organ je sprejel Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki natančno določa, kaj predstavlja poslovno skrivnost organa in v svojem 7. členu za poslovno skrivnost šteje vsak podatek, gradivo, ukrep in postopek, ki se med drugim nanaša na:

(1) plane, strategijo razvoja in poslovno politiko DUTB in terjatve v njenem upravljanju,

(2) analize o poslovanju DUTB,

(3) odločanje organov DUTB,

(4) nakupe in prodaje finančnih instrumentov,

(5) investicije, investicijske elaborate, analize in cenitve družb ter projektne rešitve družbe,

(6) vse dane in prejete ponudbe, izjema so posamezni podatki ponudb, prejetih v postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni v skladu z 22. členom Zakona o javnem naročanju,

(7) vse pogodbe, izjema so le določeni podatki pogodb, ki so sklenjen na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, ki morajo biti javni v skladu z ZJN-2,

(8) osebne podatke zaposlenih,  ki  kažejo  na  lastnosti, stanje ali  razmerje zaposlenih,

(9) višino plač zaposlenih,

(10) zapisnike in gradiva upravnega odbora itd.,

(11) vsa gradiva, ki so podlaga za odločanje posameznih organov glede upravljanja terjatev (npr. "action plan"),

(12) poslovna poročila (do objave).

Upoštevajoč pravilnik se torej po stališču organa kot poslovna skrivnost štejejo vse ponudbe, ki jih je organ prejel na podlagi javno objavljenega razpisa z dne 16. 1. 218 za zbiranje zavezujočih ponudb za nepremičnine na Mariborskem Pohorju. Kot poslovna skrivnost namreč štejejo vsi podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na vse dane in prejete ponudbe. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije oz. v celoti temeljijo na podatkih, ki za DUTB predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti organa in ZGD-1, torej obstajajo izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja.

Organ je pojasnil, da bi v primeru razkritja tako občutljivih podatkov, kot je vsebina, število in vsebina prejetih ponudb, širši javnosti, prišlo do nepopravljive škode, tako za organ, kot tudi za vse davkoplačevalce oziroma za širšo javnost. Razkrivanje števila ponudb in vsebine prejetih ponudb, bi zagotovo resno oziroma nepopravljivo ogrozilo poslovanje organa, kar slednji utemeljuje na podlagi naslednjega: v postopkih prodaje nepremičnin bi to razkritje ne samo zmanjšalo konkurenčno prednost pri potencialnih ponudnikih za nakup premoženja, s katerim upravlja organa, temveč tudi onemogočilo nadaljnjo prodajo premoženja pod najboljšimi mogočimi pogoji. Razkritje tako občutljivih podatkov, bi omogočilo ostalim potencialnim ponudnikom pridobitev nepoštene prednosti, saj bi se seznanili s podatki glede vrednosti, po kateri so pripravljeni ostali ponudniki kupiti nepremičnine. Z razkritjem teh podatkov bi tako nastala nepopravljiva škoda, saj bi bil organu odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji nepremičnin, obenem pa bi tudi tvegal, da bodo stranke, s katerimi je organ že sodeloval pri prodaji nepremičnin, zahtevale izboljšanje pogojev sodelovanja, prav zaradi razkritja teh podatkov.

Tudi izvedba testa interesa javnosti v tem primeru pokaže, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti organa in posledično od zavarovanja njenega interesa, da ji zaradi razkritja informacij nastane gospodarska škoda. Glede na navedeno je organ na podlagi 2. alineje prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zahtevo prosilca zavrnil v celoti.

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 19. 6. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da prosilec z organom ni nikoli podpisal izjave o varovanju poslovne skrivnosti, niti prosilcu o Pravilniku, na katerega se organ sklicuje, ni bilo nič znanega. Prosilec meni, da je bila zavrnitev njegove zahteve v celoti neutemeljena, saj bi organ lahko zakril podatke o ponudnikih, prosilcu pa omogočil seznanitev s številom posameznih ponudb, prispelih po rokih in vsebino ponudb, saj prosilec ni zahteval razkritja ponudnikov. Prosilec predlaga, da pritožbeni organ pritožbi prosilca ugodi in naloži organu posredovanje podatkov, kot izhaja iz zahteve.

Organ je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP, z dopisom z dne 28. 6. 2018. Hkrati z odstopom pritožbe je organ IP posredoval zahtevane dokumente (vse prejete / izboljšane ponudbe). Ob odstopu pritožbe je organ ponovno poudaril, da bi razkritje zahtevanih informacij onemogočilo uspešna pogajanja pri prodaji nepremičnin in s tem konkurenčnost postopka. Organ namreč z razkritjem podatkov ne bi mogel doseči najvišje cene pri prodaji, in bi organu, s tem pa tudi davkoplačevalcem, nastala nepopravljiva škoda.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka so vse prejete oz. izboljšane ponudbe oz. celotna dokumentacija, ki jo je organ prejel na podlagi javnega razpisa za zbiranje zavezujočih ponudb za nepremičnine na Mariborskem Pohorju s strani ponudnikov, in sicer je sporno, ali navedene ponudbe predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost).

Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba spisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Dokument je treba preizkusiti tudi z vidika tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katerega se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Če poslovni subjekt ne opredeli svojih informacij oziroma dokumentov v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, so lahko njegove informacije varovane tudi na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1, če se izkaže, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala občutna škoda. Pri objektivnem kriteriju je torej potrebno izkazati očitno potrebo po varstvu, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.

IP je vpogledal v informacije, ki so predmet zahteve prosilca in ugotovil, da je organ pravilno odločil, da gre v danem primeru za informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost organa, in s tem za izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je poudaril že organ, so vse dane in prejete ponudbe organa varovane kot poslovna skrivnost, skladno s sprejetim Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti organa (v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 7. členu določa, da se za poslovno skrivnost organa štejejo tudi vse dane in prejete ponudbe, izjema so posamezni podatki iz ponudb, prejetih v postopkih oddaje javnih naročil, ki morajo biti skladni z Zakonom o javnem naročanju. IP je z vpogledom v dokumentacijo ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za podatke v povezavi z oddajo javnih naročil, ki mora biti skladna z Zakonom o javnem naročanju, torej gre za ponudbe, ki so v okviru citiranega Pravilnika lahko v celoti varovane kot poslovna skrivnost. Ker je za obstoj poslovne skrivnosti dovolj, da je izpolnjen en od kriterijev varstva poslovne skrivnosti, IP v pritožbenem postopku ni ugotavljal, ali je podan tudi objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti.

Pritožbena navedba prosilca, da z organom ni nikoli podpisal izjave o varovanju poslovne skrivnosti, v konkretnem primeru ni pravno relevantna, saj lahko organ enostransko določi, da so prejete ponudbe poslovna skrivnost organa. Prav tako za konkretni postopek ni bilo relevantno, ali so bile prosilcu vnaprej poznane določbe Pravilnika, na katerega se organ sklicuje, saj slednje na odločitev o tem, ali dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost, ne vpliva.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, kot poslovna skrivnost ne morejo biti označeni podatki, ki so po zakonu javni, ali gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, zato je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preveril še, ali obstaja kakšna zakonska podlaga, zaradi katere bi navedene informacije, kljub izjemi poslovne skrivnosti, vseeno morale biti javne.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. IP ugotavlja, da se zahteva prosilca ni nanašala na porabo javnih sredstev, kljub temu, da je zbiranje ponudb namenjeno temu, da bi lahko ob zaključku prišlo do pravnega posla prodaje premoženja, ki bi predstavljal porabo javnih sredstev. Ne glede na to, pa same ponudbe, ki jih je organ v zvezi s prodajo nepremičnin prejel v konkretnem primeru, še ne predstavljajo tiste faze v postopku prodaje premoženja, da bi lahko govorili o porabi javnih sredstev. Posledično zahtevani dokumenti ne predstavljajo podatkov, ki bi bili javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP je v pritožbenem postopku prav tako ugotovil, da v konkretnem primeru ni razlogov za uporabo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (torej ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP v konkretnem primeru ob upoštevanju navedb prosilca in pregledu dokumentacije namreč ni zaznal nobenih okoliščin, zaradi katerih bi bil interes javnosti do seznanitve s prejetimi in izboljšanimi ponudbami večji od interesa organa do varstva njegove poslovne skrivnosti. IP tudi sicer v javnosti ni zaznal večjih polemik in javne razprave o tem, da bi bilo treba okrepiti nadzorno funkcijo nad transparentnostjo delovanja organa že v času prejemanja in obravnavanja ponudb za nakup premoženja organa. IP pritrjuje navedbam organa, da bi razkrivanje ponudb in vsebine prejetih ponudb ogrozilo pogajalska izhodišča organa in zmanjšalo njegovo konkurenčno prednost pri prodaji premoženja, kar bi lahko privedlo do prodaje premoženja pod slabšimi pogoji, kar bi bilo v škodo vseh državljanov. IP v pritožbenem postopku ni ugotovil, da bi bili v konkretnem primeru podani razlogi, zaradi kateri bi javni interes za razkritje zahtevanih informacij prevladal nad pravico organa do varstva svoje poslovne skrivnosti. IP ob tem še dodaja, da se do obstoja javnega interesa za razkritje informacij, v okviru svoje pritožbe prosilec sploh ni opredelil.

V obravnavanem primeru torej niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, zato je IP odločil, da je pri zahtevanih informacijah podana izjema poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker v konkretnem primeru zahtevane informacije, do katerih je organ zavrnil dostop, predstavljajo izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prevladujoč interes javnosti pa po presoji IP ni podan, je IP pritožbo prosilca, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                        

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                          

svetovalka Informacijskega pooblaščenca        

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka