prosilec - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
+ -Številka: 090-145/2018
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec zahteval še informacije o tem, kakšen dokument je organ pripravil v zvezi s postopkom ugotavljanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova za določeno fizično osebo in informacijo o tem, ali je ta zapisan v evidenci pisnih pozivov iz 21 a. člena Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbo prosilca v celoti zavrnil. Ker je bila zahteva prosilca oblikovana na tak način, da je zahteval dokument, ki je bil izdan v postopku ugotavljanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova in izpis iz uradne evidence iz 21. a člena ZSZN-1, za točno določeno poimensko navedeno osebo, je IP sledil razlogom organa in se namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, da je v obravnavani zadevi podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, anonimizacija in delni dostop pa nista možna, v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika. IP je tudi ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se sicer tudi prosilec ni skliceval niti v zahtevi niti v pritožbi, organ pa je tudi ni presojal.
ODLOČBA:
Številka: 090-145/2018/2
Datum: 3. 9. 2018
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 22. člena in tretjega ter četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 18. 6. 2018, zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2018/8 z dne 21. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca z dne 18. 6. 2018 zoper odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana št. 090-18/2018/8 z dne 21. 5. 2018, se zavrne.
- V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je v II. in III. delu pritožbe z dne 19. 4. 2018, ki jo je sicer vložil zoper odločbo organa, št. 090-18/2018/3 z dne 9. 4. 2018[1], dodatno zahteval še informacije o tem, kakšen dokument je organ pripravil v zvezi s postopkom ugotavljanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova … in informacijo o tem, ali je …zapisan v evidenci pisnih pozivov iz 21 a. člena Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur. l. RS, št. 61/06, 87/11, -ZVPI in 55/17, v nadaljevanju ZSZN-1).
Organ je v tem obsegu prosilčevo pritožbo štel kot novo zahtevo in jo z odločbo, št. 090-18/2018/8 z dne 21. 5. 2018, v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v razlogih navajal, da je prosilčevo zahtevo po informaciji o tem, kakšen akt je bil izdan v postopku preverjanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova …, štel kot zahtevo za posredovanje izdanega akta v konkretnem postopku. V primeru informacije, ali je … vpisan v evidenco iz 21 a. člena ZSZN-1, pa je organ štel, da je prosilec zahteval izpis iz uradne evidence. Organ je ob sklicevanju na sodno prakso in prakso IP navajal, da ker je prosilec zahteval vsebino dokumenta in izpis iz uradne evidence za točno določeno, poimensko opredeljeno osebo, bi že razkritje ali ta podatek obstaja in ali organ z njim razpolaga, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato se glede obstoja teh dokumentov ne sme opredeliti. Prav tako ni možen delni dostop do zahtevanih dokumentov, saj bi tudi s tem prišlo do kršitve zaupnosti varovanih osebnih podatkov. Anonimizacija pa ne pride v poštev, saj zgolj s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma ni mogoče prekriti prepoznavnosti posameznika.
Prosilec je zoper izdano odločbo vložil pritožbo z dne 18. 6. 2018. V njej je najprej navajal, da v pritožbi z dne 19. 4. 2018 ni zahteval dostopa do podatkov po ZDIJZ, ampak kot prijavitelj na podlagi 21. člena ZSZN-1, ki določa, da je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pristojni nadzorni in prekrškovni organ, ter na podlagi Zakona o šolski inšpekciji, ki jasno odloča, da je inšpektor pobudnika dolžan obvestiti o dejanjih, ki jih je opravil v zvezi s pobudo in o izvršenih ukrepih, če ta to zahteva. Nato navaja, da bi mu organ moral zahtevane podatke posredovati tudi na podlagi ZDIJZ. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov navaja, da se je organ do obstoja dokumentov že opredelil javno, poimensko in vsebinsko dne 5. 3. 2018, z objavo na družbenem omrežju Twitter, katere sliko vnaša v pritožbo. Oporeka presoji organa glede (javno) določljive osebe in navaja, da v primeru … ne gre za zasebno osebo, ki je javnosti neznana, in ki bi jo bilo posebej treba identificirati na podlagi različnih identitet. Ta oseba se identificira sama, čeprav z napačnimi nazivi in se pojavlja v različnih medijih, kot to izhaja iz prilog pritožbe. V zvezi z izpisom iz uradne evidence pritožnik navaja, da na podlagi javnih trditev organa sklepa, da mora biti v evidenci, ki se vodi po 21. a členu ZSZN-1, v njem tudi vnos, ki se nanaša na …. Organ v tem delu zavrača njegovo zahtevo, čeprav se je že javno izrekel o tem, da je bila uporaba naziva … neskladna z zakonom. Poudarja, da se njegova zahteva v tem delu nanaša samo na podatek, ali je organ uporabil 21. a člen ZSZN-1 ali ne, in poudarja, da bi zadostoval že agregatni podatek o tem. Predlaga, da se zahtevani podatki razkrijejo kot informacije javnega značaja.
Po prejemu pritožbe, jo je organ na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v reševanje IP.
IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.
K I. točki izreka:
Pritožba ni utemeljena.
Kot organ druge stopnje je IP skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
O pravni naravi prosilčeve zahteve:
IP uvodoma pojasnjuje, da je sledil organu, ki je prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kot jo je postavil v II. in III. delu pritožbe z dne 19. 4. 2018, obravnaval kot novo zahtevo po ZDIJZ. Ne glede na uvodne prosilčeve navedbe v obravnavani pritožbi z dne 18. 6. 2018, da dostopa do predmetnih podatkov ni zahteval po ZDIJZ, ampak kot prijavitelj v postopku inšpekcijskega nadzora, IP meni, da je odločitev organa, da bo njegovo zahtevo v tem obsegu obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, pravilna. Prosilec je namreč v nadaljevanju obravnavane pritožbe z dne 18. 6. večkrat izrecno navajal, da želi do zahtevanih podatkov priti tudi po ZDIJZ. Prav tako pa je tudi že pritožbi z dne 19. 4. 2018, v zvezi z zahtevanimi dokumenti (v II. delu te pritožbe), izrecno navajal, da želi, da se informaciji o tem, kakšen dokument je organ sestavil v zvezi s inšpekcijskim postopkom, prizna status informacije javnega značaja in se jo razkrije. Glede na jasne prosilčeve navedbe, da do podatkov, ki so predmet tega postopka, želi priti na podlagi ZDIJZ, je organ njegovo zahtevo v tem obsegu pravilno obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi je prosilčeva zahteva obsegala dostop do informacije o aktu, ki je bil izdan v postopku preverjanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova …, ki ga organ vodi na podlagi 21. člena ZSZN-1. Pri izvajanju nadzora lahko ministrstvo pisno pozove pravne in fizične osebe na ravnanje v skladu s tem zakonom. Drugi del prosilčeve zahteve pa se je nanašal na informacije, ali je … vpisan v evidenco pisnih pozivov, iz 21 a. člena ZSZN-1. Ta določa, da za potrebe nadzora nad izvajanjem tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco pisnih pozivov, izdanih posameznikom, ki so uporabili strokovni oziroma znanstveni naslov, ki ga niso pridobili v skladu z 2. členom tega zakona, in imajo v tujini na akreditirani instituciji pridobljeno enako ali višjo raven izobrazbe, kot je zahtevana za strokovni oziroma znanstveni naslov, ki ga uporabljajo (prvi odstavek). Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: datum in številka izdanega poziva, ime in priimek, rojstni datum ter stalno oziroma začasno prebivališče (drugi odstavek). Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se zbirajo in obdelujejo za potrebe izvajanja nadzora v skladu s prvim odstavkom tega člena (tretji odstavek).
Glede na navedeno ni sporno, da bi akt, ki bi ga organ izdal pri izvajanju upravnega nadzora v skladu z določbami ZSZN-1 in izpis iz uradne evidence pisnih pozivov, predstavljala informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa.
Ker pa je bila zahteva prosilca oblikovana na tak način, da je zahteval dokument, ki je bil izdan v postopku ugotavljanja nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova in izpis iz uradne evidence iz 21. a člena ZSZN-1, za točno določeno poimensko navedeno osebo, je IP sledil razlogom organa in se namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP poudarja, da je že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi oziroma se je vodil postopek nadzora in ali je vpisan v uradno evidenco, ki je nastala na podlagi takšnega nadzora, podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. točke 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. točko 6. člena tega zakona.
IP je v pritožbenem postopku tako sledil odločitvi organa, da je v obravnavani zadevi podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov IP sicer pojasnjuje, da je Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) začela veljati s 25. 5. 2018. Ker pa je bila izpodbijana odločba organa v tem upravnem postopku izdana 21. 5. 2018, torej še pred uveljavitvijo Splošne uredbe, se v tem postopku skladno z načelom zakonitosti uporabljajo določbe ZVOP-1, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane odločbe in ne Splošna uredba, ki velja v času vodenja tega pritožbenega postopka. Osebni podatek je skladno z definicijo 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1).
Obdelava osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.
Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar v konkretnem primeru to ne bi bilo mogoče,saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prikriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Pri tem se IP sklicuje na svojo prakso v odločbah (npr. 090/139/2017, 090-185/2017, 090-185/2017, 090-37/2017), v katerih je sledil sodni praksi Upravnega sodišča v sodbah I U 1391/2013 z dne 11. 12. 2013, I U 1588/2012 z dne 19. 2. 2014 in I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.
Glede na zgornje stališče tudi pritožbena navedba, da se je organ do obstoja dokumenta že opredelil, in sicer s svojo objavo na družbenem omrežju Twitter, IP ne prepriča v drugačno odločitev. Z vpogledom v kopije teh izjav IP v prvi vrsti ugotavlja, da iz njih ne izhaja, da bi se organ v svojih objavah opredelil do obstoja dokumenta/akta v postopku nadzora, niti do dejstva, da je konkretna oseba vpisana v uradni evidenci iz 21. a člena ZSZN-1, kar je predmet obsega zahteve v tem konkretnem postopku dostopa do informacij javnega značaja. Ne da bi se IP opredeli, ali je imel organ za takšno objavo na družbenem omrežju veljavno pravno podlago, IP meni, da iz njene vsebine[2] ne izhaja, da se je z njo organ do obstoja zahtevanih podatkov že opredeli, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Tudi sicer pa IP poudarja, da navedbe organa izven konkretnega postopka po ZDIJZ, ne morejo pomeniti negacije izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in spremembe stališča IP v zvezi z možnostjo anonimizacije in delnega dostopa do zahtevanih dokumentov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja.
Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je tudi ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se sicer tudi prosilec ni skliceval niti v zahtevi niti v pritožbi, organ pa je tudi ni presojal.
V zvezi s pritožbeno navedbo, da … ni zasebna oseba, ampak gre osebo, ki se celo sama identificira v različnih medijih, IP meni, da ne gre za osebo, ki bi jo bilo mogoče obravnavati kot relativno javno osebnost v smislu odločbe Ustavnega sodišča, št. Up 50/99 z dne 14. 12. 2000, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
IP še pojasnjuje, da iz pritožbene zadeve ne izhaja, da je posameznik, za katerega je prosilec zahteval podatek, javni uslužbenec, niti tega ne zatrjuje prosilec, zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri niso varovani osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali v povezavi z opravljanjem javne funkcije.
Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
K 2. točki izreka:
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Wondra, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] S to odločbo je organ zavrnil prosilčevo zahtevo z dne 16. 3. 2018 za posredovanje odločbe o ugotovitvi nepravilnosti pri uporabi znanstvenega naslova za …. IP je z odločbo, št. 090-91/2018/2 z dne 12. 6. 2018 navedeno odločbo izrekel za nično.
[2] Organ je v objavi, ki je navedel: »Naziv … v reviji Ona plus torej ni bil naveden v skladu z zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja«.