prosilec - Občina Krško

POVZETEK:

Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Ugotovil je, da je organ zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki. Ker organ po ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov in pojasnjevati svojih stališč, če z njimi ne razpoalga v obliki dokumentov (npr. zakaj v določeni zadevi ni vložil kazenske ovadbe in kdo je sprejel takšno odločitev), je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-124/2018/4
Datum: 19. 6. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 3. 2018, zoper odločbo Občine Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško (v nadaljevanju organ) št. 090-3/2018 (O110) z dne 20. 2. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 10. 3. 2018 zoper odločbo Občine Krško št. 090-3/2018 (O110) z dne 20. 2. 2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 14. 2. 2018 od organa zahteval fotokopije naslednjih dokumentov in informacije:
-    Pogodbe ali dogovora o odprodaji oz. zamenjavi parcele, sedaj označene s parc. št………,
-    Dokumenta – soglasja organa, ki je bil podlaga za naročilo izdelave geodetskega elaborata pri podjetju Kataster Krško d.o.o. in se nanaša na parcelacijo, ureditev mej in označitev mej v naravi med parcelo v postopku ……..in sosednjimi parcelami, kot je navedeno v vabilu na mejno obravnavo podjetja Kataster Krško d.o.o., št……..,
-    Dokumenta, iz katerega je razvidno, kaj je organ storil z lesno maso, katero je prosilec po njegovem naročilu posekal na parceli……... Policijska uprava Krško je v svojem dopisu z dne 27. 12. 2017 zapisala, da organ ve, kje se ta masa nahaja,
-    Utemeljitev odločitve organa, da ne bo vložil predloga za pregon kaznivega dejanja v predmetni zadevi, kot jo organ imenuje v dopisu št. 478-314/2015 0506. Dejanje neupravičene odtujitve lesne mase je bilo po mnenju prosilca namreč v tistem trenutku protipravno. 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-3/2018 (O110) z dne 20. 2. 2018. Ugodil mu je v 2. točki zahteve (glede soglasja), zavrnil pa 1., 3. in 4. točko zahteve, ker z dokumenti ne razpolaga, oziroma ne gre za informacije javnega značaja. V obrazložitvi odločbe glede 1. točke zahteve organ pojasnjuje, da parcela s parcelno št. …………ni bila nikomur prodana, zato pogodbe, ki jo zahteva prosilec, organ nima. Glede 3. točke zahteve organ navaja, da je bila lesna masa ocenjena, z lesno maso pa organ ne razpolaga. Organ ugotavlja, da ne razpolaga z dokumentom oziroma informacijo javnega značaja, ki jo v tej točki zahteva prosilec, zato je vlogo v tem delu zavrnil. Glede 4. točke zahteve organ pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, saj takšna pisna utemeljitev, kot jo zahteva prosilec, pri organu ne obstaja, prosilec pa ne more zahtevati, da jo organ izdela.

Prosilec je zoper odločbo organa št. 090-3/2018 (O110) z dne 20. 2. 2018 (dalje izpodbijana odločba) dne 12. 3. 2018 vložil pritožbo. Pritožuje se zoper zavrnitev 3. in 4. točke njegove zahteve. Ne sprejema utemeljitve, s katero je organ zavrnil njegovo zahtevo po dostavi dokumentov iz 3. točke zahteve. Nenehno izmikanje odgovorom na zastavljena vprašanja, ki so razvidna iz obsežne korespondence z občino in skrivanje za ozko formalnimi utemeljitvami, kaže na nepripravljenost razkriti »domačinsko« in netransparentno vodenje poslov v zvezi z načrtovano odtujitvijo javnega dobra. Prikaz postopkov v zvezi z odtujitvijo lesne mase bi lahko pokazal na morebitni sum koruptivnega ravnanja, zato prosilec vztraja pri zahtevi, da mu organ posreduje informacijo, ki dokazuje, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji je organ odtujil lesno maso, katere lastnik je bil. Kot lastnik organ mora razpolagati z ustrezno dokumentacijo. Tudi v zvezi s tč. 4 njegove zahteve prosilec vztraja, da mu organ posreduje utemeljitev. Izmikanje in neprepričljivo utemeljevanje po njegovem mnenju ni skladno z namenom ZDIJZ. Evidentno je, da je organ sprejel odločitev, da protipravne odtujitve lesne mase ne bo prijavil policiji. Za to je moral imeti tehtne razloge, ki niso nikakršna skrivnost in morajo biti po potrebi javno odstopna informacija.  

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 5. 6. 2018 odstopil v reševanje IP.

IP je organ dne 14. 6. 2018 pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel dne 15. 6. 2018. V njem organ pojasnjuje, da ni naročil poseka lesne mase na parceli………. Prosilcu je bil dne 26. 11. 2016 poslan dopis, da lahko vzpostavi javno dobro v naravi na predmetnem zemljišču za potrebe dostopa do njegovih zemljišč. Organ je s strani Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Brežice, prejel odkazilni manual, ki ga je priložil IP. Prav tako je organ IP predložil cenitev lesne mase. Navedel je še, da je bil strankama v postopku na podlagi ogleda na terenu poslan dopis v zvezi z vrednostjo posekane mase in možnostjo odkupa. Organ še dodaja, da je bila odločitev, da se v predmetni zadevi ne vloži kazenskega pregona, sprejeta na podlagi dejstva, da je prosilec organ obvestil o delu lesne mase na njegovem zemljišču, ki jo je odtujil sam, za preostali del pa je organ obvestil drug posameznik. Obstoj lesne mase je bil dne 22. 5. 2018 pri tej stranki preverjen, prosilec pa je ogled organa zavrnil iz osebnih razlogov. Glede na to, da je bila lokacija lesne mase v trenutku zahteve po prijavi poznana, je organ sprejel odločitev, da ne vloži kazenske ovadbe zoper (ne)znanega storilca, kot je predlagal prosilec.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec se zoper izpodbijano odločbo pritožuje v tč. 3. in 4 njegove zahteve z dne 14. 2. 2018, zato je predmet presoje v tem pritožbenem postopku le ta del izpodbijane odločbe.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, sporno pa je, ali organ z informacijami, ki jih je prosilec zahteval v tč. 3 in 4 zahteve z dne 14. 2. 2018, razpolaga. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP ugotavljal, ali so glede zahtevane dokumentacije kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki izhajajo iz definicije informacije javnega značaja (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 15. 6. 2018, IP ne dvomi v navedbe organa, da z dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v tč. 3 in 4 zahteve z dne 14. 2. 2018, organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Iz vseh okoliščin konkretnega primera namreč izhaja, da je organ (prav tako pa tudi prosilec) seznanjen s tem, kaj se je zgodilo z lesno maso, ki je bila posekana na parceli ……in kje se ta masa nahaja, da pa o tem v času izdaje izpodbijane odločbe ni obstajal materializiran dokument. Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je organ IP posredoval dne 15. 6. 2018, je bila predmetna masa ocenjena in obema strankama (tudi prosilcu) je bil šele dne 7. 6. 2018 posredovan dopis št. 478-314/2017 (O506), s katerim mu je bila lesna masa ponujena v odkup. Izrecnega dokumenta, v smislu materializirane oblike po 4. členu ZDIJZ, iz katerega bi izhajalo, kaj je organ storil z lesno maso, ki je bila posekana na parceli 450/15, torej organ v času odločanja o zahtevi prosilca ni imel, zato ga prosilcu ni mogel posredovati. 

Prav tako IP ne dvomi v pojasnilo organa, da z materializiranim dokumentom o tem, zakaj ni vložil kazenske ovadbe, ne razpolaga. V tem delu je prosilec od organa dejansko zahteval pojasnilo, komentar oz. stališče, ki pa ga organ za potrebe prosilca po ZDIJZ ni dolžan ustvariti. Iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja, kot jo določa 4. člen ZDIJZ, namreč izhaja, da so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki se (že) nahajajo v materializirani obliki, torej v obliki dokumenta, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Posledično so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pripraviti odgovora, pojasnila, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP posledično zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje pravilnosti razpolaganja organa z občinsko lastnino. Za to so pristojni drugi organi (npr. KPK), kamor se lahko prosilec obrne s prijavo, če meni, da postopanje organa ni bilo pravilno. 

Izhajajoč iz vsega navedenega pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah,
namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka