prosilka - Občina Tržič

POVZETEK:

Organ je z odločbo prosilki v delu zahteve ugodil, v delu pa zavrnil iz razloga, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilka je zoper zavrnilni del odločbe vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v delu zahteve niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zato je v tem delu potrdil odločitev organa in pritožbo prosilke zavrnil. V delu zahteve pa je IP sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je organ zahtevo ocenil enostransko, neupoštevaje namen ZDIJZ in načelo varstva pravic stranke po ZUP. IP je v tem delu odločbo organa odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-142/2018/2

Datum: 24. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 7. 6. 2018, zoper odločbo Občine Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju: organ), št. 0901-4/2018 z dne 22. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilke z dne 7. 6. 2018 zoper zavrnilni del 1. točke izreka odločbe Občine Tržič št. 0901-4/2018 z dne 22. 5. 2018 se zavrne.

1. Pritožbi prosilke z dne 7. 6. 2018 zoper 2. točko izreka odločbe se ugodi in se odločba Občine Tržič št. 0901-4/2018 z dne 22. 5. 2018 v tem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilka je z zahtevo z dne 22. 4. 2018 zahtevala, v obliki »scanov«, na svoj e-naslov:

• vse pogodbe o služnostni pravici, ki so bile sklenjene za potrebe zgraditve, obratovanja, vzdrževanja, nadzora in obnove meteorne in/ali fekalne kanalizacije na zemljiščih v vseh oblikah lastništva organa, med fizičnimi in pravnimi osebami ter organom za obdobje od 1. 1. 2009 do danes;
• vse izdane račune ali sklepe o plačilu ter potrdila o plačilu organu za služnosti navedene v prejšnji alineji;
• dokazila o vknjižbah navedenih služnosti v zemljiško knjigo in dokumentacijo o preverbah organa, lahko tudi uradni zaznamki o teh preverbah;
• seznam vseh objektov na območju organa, ki bi se morali priklopiti na javno kanalizacijsko omrežje, pa se niso priklopili.

Organ je z odločbo št. 0901-4/2018 z dne 22. 5. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba):

1. Delno ugodil zahtevi prosilke za posredovanje seznama vseh objektov na območju organa, ki bi se morali priklopiti na javno kanalizacijsko omrežje, pa niso priklopljeni, in sicer tako, da se ji z dnem izdaje izpodbijane odločbe posreduje na elektronski naslov seznam vseh objektov v aglomeraciji Loka, v preostalem delu pa zahteva zavrne.
2. V celoti zavrnil zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na:

• vse pogodbe o služnostni pravici, ki so bile sklenjene za potrebe zgraditve, obratovanja, vzdrževanja, nadzora in obnove meteorne in/ali fekalne kanalizacije na zemljiščih v vseh oblikah lastništva organa, med fizičnimi in pravnimi osebami ter organom za obdobje od 1. 1. 2009 do danes;
• vse izdane račune ali sklepe o plačilu ter potrdila o plačilu organu za služnosti navedene v prejšnji alineji;
• dokazila o vknjižbah navedenih služnosti v zemljiško knjigo in dokumentacijo o preverbah organa, lahko tudi uradni zaznamki o teh preverbah.

V zvezi s prvo točko izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da je preveril, ali z zahtevanim seznamom razpolaga in ugotovil, da razpolaga s seznamom objektov, pripravljenim v okviru priprave idejnega projekta »Novelacija programa izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja v anglomeraciji Loka v Občini Tržič«. Na seznamu so navedeni tudi objekti, ki niso priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje. Podatki na seznamu so podatki Komunale Tržič in se jih trenutno preverja na terenu, zato niso nujno pravilni. Organ torej razpolaga s podatki Komunale Tržič za anglomeracijo Loka, ki sicer pokriva velik del občine, ne razpolaga pa s seznamom vseh objektov na območju občine, ki bi morali biti priklopljeni na javno kanalizacijsko omrežje, pa niso. Dodal je še, da anglomeracija Loka v celoti predstavlja velik del območja občine, zato je prosilki delno ugodil in ji posredoval podatke, s katerimi razpolaga. Glede zahtevanih pogodb o služnostni pravici pa je organ navedel, da s temi dokumenti ne razpolaga. Po njegovih podatkih namreč ni bilo sklenjene nobene takšne tripartitne pogodbe za ureditev fekalne in/ali meteorne kanalizacije. Posledično to pomeni, da ni niti računov oziroma sklepov o plačilu in potrdil o plačilu niti dokazil o vknjižbah tovrstnih služnosti v zemljiško knjigo ter dokumentacije o preverbah vpisov s strani organa. Ker torej organ s temi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil v celoti.

Prosilka je zoper predmetno odločbo organa vložila pritožbo z dne 7. 6. 2018, v kateri se opredeljuje do 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Navaja, da je trditev organa, da ne razpolaga s seznamom vseh objektov na območju organa, ki bi se morali priklopiti na javno kanalizacijsko omrežje, pa niso priklopljeni, neresnična in zavajajoča. Vsako leto je namreč treba zaradi vodenja in vzdrževanja podatkov na objektih in napravah, namenjenih odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, poslati Ministrstvu za okolje in prostor podatke o doseženih oskrbovalnih standardih za vsako posamezno anglomeracijo na območju občine (32. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode). Da sestavi takšno poročilo, potrebuje ažurirane podatke oziroma evidence o objektih in napravah, namenjenih odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter o spremembah glede na poročanje leto poprej. Poleg tega podjetje Komunala Tržič, ki je v lasti organa, o svojem delu sprotno poroča lastniku, in v okviru tega poroča tudi o stanju na področju priklopov na javno kanalizacijo, saj je doseganje določenega standarda opremljenosti naloga in odgovornost občine. Glede navedbe organa »podatki v navedenem seznamu so podatki Komunale Tržič in se jih trenutno še preverja na terenu, zato niso nujno pravilni«, pa je ugibala, ali je to poskus zavezanca, da bi odgovornost za pomanjkljive in nepravilne podatke naprtil občinskemu podjetju. Kot pomembno je še navedla dejstvo, da tudi občinska stavba, stavba Upravne enote Tržič, gostinskega lokala Stara godba in stavbe z občinskimi stanovanji, niso priključene na javno kanalizacijo. V zvezi s pogodbami o služnostni pravici pa je navedla, da organ ni sledil namenu ZDIJZ in določbam upravnega postopka, ker ni izhajal iz načela varstva pravic stranke in prosilki pomagal v čim večji meri. Organ je namreč brez posvetovanja s prosilko enostransko ocenil in določil, da je zahtevala t.i. tripartitne služnostne pogodbe, se v obrazložitvi izpodbijane odločbe poigral z vezniki in/ali ter sam nakazal svoja razmišljanja, kako zavrniti prosilko, ne da bi preveril, ali je prosilka zahtevala pogodbe o služnostni pravici …, med fizičnimi in/ali pravnimi osebami in/ali organom, torej pogodbe med dvema pogodbenima strankama. Besedno zvezo iz zahteve prosilke, ko je zahtevala pogodbe o služnosti med fizičnimi in pravnimi osebami in organom je mogoče razumeti tudi kot pogodbe med prvo in tretjo stranko, drugo in tretjo ali med prvo in drugo in tretjo stranko. Dejstvo pa je, da je zahtevala pogodbe o služnosti, kot jo je prejela tudi sama, torej med fizično osebo in organom. Dejstvo, da tripartitnih služnostnih pogodb med fizičnimi in pravnimi osebami in organom ni, je prosilki jasno, zato ni imela v mislih tripartitnih pogodb, ampak dvostranske. Poudarila je še, da je organ kljub temu, da je potreboval za odločitev v prvem delu zelo kratek čas, odločitev v drugem delu pa je bila instantna, čakal in odločil zadnji dan roka. Način obravnave in vodenja postopka pomeni po njenem mnenju le načrtno in naklepno oviranje pravice prosilke da dostopa do informacij javnega značaja ter pravice obrambe v drugem postopku, kot tudi temeljnih načel postopka. Glede na dejstvo, da organ preko podjetja Komunala Tržič d.o.o. prijavlja Medobčinskemu inšpektoratu Kranj občane, ki zaradi različnih vzrokov še niso priključeni na javno kanalizacijo, sam pa to obveznost zanemarja in jo iz leta v leto prelaga in krši občinski odlok, občanom, ki pa so v inšpekcijskih postopkih, zavestno in namerno omejuje pravico do informacij javnega značaja in pravico obrambe v drugem postopku, je predlagala, da se organu izreče globa.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 0901-4/2018 (101) z dne 20. 6. 2018, poslal v odločanje IP. Z odstopom pritožbe se je organ opredelil tudi do pritožbenih navedb prosilke in priložil podatke za poročanje Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP). V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe je navedel, da so podatki, glede katerih prosilka navaja, da jih organ sporoča MOP, le podatki o številkah opremljenosti, ki jih organ pridobi od Komunale Tržič, in ne zahtevani seznam objektov. V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe pa je poudaril, da iz prosilkine zahteve jasno izhaja, katere pogodbe je želela pridobiti, pri čemer sama na določenem mestu zahteve uporabi veznika in/ali, kasneje pri pogodbenih strankah pa tega ni storila, zato ni jasno, zakaj bi organ lahko podvomil v vsebino njene zahteve. Če bi želela pridobiti informacije, kot jih opredeljuje v pritožbi, bi zagotovo uporabila takšen način, saj ga je že v zahtevi. Organ je izhajal iz konkretne zahteve prosilke in ne iz tega, kakšen bi še lahko bil njen subjektivni namen, čeprav to v ničemer ne izhaja iz zahteve. Če je pomen zahteve jasen, sploh glede na njeno strukturo – uporaba veznikov v celotni zahtevi, se od organa ne more pričakovati, da bo razmišljal, za kaj vse bi lahko zaprosila prosilka. Prosilka v svoji vlogi prav tako ni navedla, da želi prejeti pogodbe, kot jo je prejela tudi sama, kot navaja v pritožbi, zato je organ odločil glede na posredovano zahtevo. Glede pritožbene navedbe, da ji je bila zaradi posredovanja informacije zadnji dan roka ovirana pravica dostopa do informacij javnega značaja, pa je organ poudaril, da je odločil v skladu s svojimi zmožnostmi v zakonsko predpisanem roku, zato kršitev ne more biti podana, niti ne more biti razloga za izrek globe, kot to zahteva prosilka.

Pritožba je delno utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo torej preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja tako izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

Glede 1. točke izreka odločbe

Upoštevaje predhodno navedeno, podatke, ki jih je organ posredoval IP, in pojasnila organa, je IP ugotovil, da organ z drugim dokumentom, razen s tistim, ki ga je posredoval prosilki, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato se pritožba v tem delu zavrne. IP nima nobenega utemeljenega razloga, da ne bi sledil obrazložitvi organa, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z drugimi zahtevanimi informacijami oziroma dokumenti ne razpolaga, prav tako pa je prosilki posredoval dokument, s katerim razpolaga.

Organ je tako posredoval prosilki dokument, ki obsega za posamezne objekte podatke v posameznih stolpcih, npr. »priklop na kanal«, »ni priključen na kanal«, »možnost priklopa«, »ni priključnega mesta – bo priključen«, »ni kanala«, »predvidena izgradnja kanala«, »predvideno opremljanje MKČN«. IP je navedeno ugotovil z vpogledom v predmetni dokument. Kot navaja organ, so bili navedeni podatki pripravljeni v okviru priprave idejnega projekta »Novelacija programa izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja v aglomeraciji Loka v Občini Tržič«, in sicer gre za podatke javnega podjetja Komunala Tržič d.o.o., aglomeracija Loka pa predstavlja velik del območja občine. Tudi iz javno dostopnih podatkov organa  izhajajo podatki o izvajanju projekta Aglomeracija 3806 Loka – komunalno opremljanje,[1] med drugim tudi podatek, da v aglomeracijo Loka sodijo največja naselja v občini. Povedano drugače, organ je posredoval prosilki določene podatke, ki se nanašajo na javno kanalizacijsko omrežje večjega dela občine in s katerimi razpolaga zaradi izvajanja navedenega projekta, tudi del zahtevanih podatkov, ni pa dolžan organ ustvariti dokumenta po kriterijih prosilke, če z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

V dodatno utemeljitev svoje odločitve IP navaja dejstvo, da na območju Občine Tržič izvaja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in odpadne vode javno podjetje Komunala Tržič d.o.o.[2]. Na spletnih straneh podjetja je prosto dostopen tudi Program izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Tržič za kanalizacijske sisteme v upravljanju Komunale Tržič d.o.o. za obdobje 2018 – 2021. Nedvomno je torej javno podjetje tisto, ki primarno obdeluje določene podatke na področju komunalnih odpadnih voda, kar tudi kaže na to, da občina nujno ne razpolaga z vsemi zahtevanimi podatki, do česar se je IP podrobneje že opredelil.

Nadalje IP opozarja še na posamezne določbe Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: Uredba)[3]. Uredba v 30. členu določa dolžnost poročanja o izvajanju javne službe, sestavni del poročila pa so tudi določeni podatki iz 27. člena uredbe, in sicer mora poročilo izdelati izvajalec javne službe. Povedano drugače, dolžnost poročanje je naložena izvajalcu javne službe, kar pa nujno ne pomeni, da pristojnemu ministrstvu v vsakem primeru poročajo občine. V 32. členu pa Uredba nadalje določa podatke o doseženih oskrbovanih standardih iz 19. člena te uredbe. Kot navaja v pritožbi že prosilka sama, občine v skladu s to določbo pošiljajo MOP določene podatke o doseženih oskrbovanih standardih za vsako posamezno aglomeracijo na območju občine. Določba se torej nanaša na poročanje za področje aglomeracije, za katerega pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, ki jih določa ista uredba v členu 20 (eden od pogojev je gostota obremenjenosti, izračunana na podlagi podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev in izražena s PE/ha, enaka ali večja od 10 PE/ha). Povedano drugače, niso vsi objekti v mejah aglomeracije. V zvezi s tem je mogoče ugotoviti tudi, da iz predmetne določbe ne izhaja, da bi morale občine pošiljati MOP podatke po posameznih objektih. Prav tako je mogoče ugotoviti, da Uredba določa v prehodnih določbah prehodne roke za oskrbovalne standarde aglomeracij, za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter druge, ki se iztečejo leta 2021 oziroma 2023. Povedano drugače, roki za izpolnitev določenih obveznosti po Uredbi še niso iztekli, kar je verjetno tudi razlog, da se podatki na terenu še preverjajo, kot to navaja organ.

IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Navedeno pomeni tudi, da IP ne more naložiti organu, naj prosilcu posreduje podatke, s katerimi bi organ sicer moral razpolagati v skladu s posameznim predpisom, pa z njimi dejansko ne razpolaga. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Glede 2. točke izreka odločbe

Zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na pogodbe o služnostni pravici med fizičnimi in pravnimi osebami in organom za obdobje od 1. 1. 2009 do danes, je organ zavrnil iz razloga, ker  s takšnimi tripartitnimi pogodbami ne razpolaga v materializirani obliki. Posledično je tudi zahtevo po drugih zahtevanih dokumentov, povezanih s temi pogodbami, zavrnil, ker z njimi ne razpolaga v materializirani obliki.

Po mnenju IP je organ razlagal zahtevo prosilke preozko, ne glede na to, da je prosilka uporabila veznike »in«, s čimer utemeljuje svojo odločitev organ. IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami, da je organ zahtevo prosilke ocenil enostransko, neupoštevaje namen ZDIJZ in načelo varstva pravic stranke po ZUP. Tudi po mnenju IP je mogoče zahtevo prosilke razumeti kot zahtevo po predmetnih pogodbah, sklenjenih med fizičnimi osebami in organom ter pravnimi osebami in organom.

Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, in ta uresničitev tega namena si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). V skladu s tem namenom je tudi določba zakona, da lahko informacije javnega značaja zahteva vsakdo, fizična ali pravna oseba, ne glede na pravni interes (5. člen ZDIJZ). Temu sledijo tudi določbe 18. člena ZDIJZ, da organ pozove prosilca na dopolnitev nepopolne zahteve, uradna oseba organa za dostop do informacij javnega značaja pa je dolžna prosilcu nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve. Tudi ZUP, ki se v postopku po ZDIJZ uporablja za vprašanja postopka, ki z ZDIJZ niso urejena, določa kot splošno načelo med drugim načelo varstva pravic strank. V skladu s tem načelom so organi dolžni pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in opozoriti stranke v postopku na uveljavitev kakšne pravice. Prav tako so organi dolžni, pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank nasproti njim uporabljati tiste s predpisi določeni ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa ter skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.

Organ je tako po mnenju IP nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je IP odločil, kot izhaja iz točke 2 izreka odločbe.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi dokumenti.

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej popolno ugotoviti dejstva, upoštevaje navedbe IP.

Najprej bo moral organ ugotoviti, ali so pri zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, torej ali razpolaga z zahtevanimi pogodbami med fizičnimi osebami in organom ter pravnimi osebami in organom, pa tudi z drugimi zahtevanimi dokumenti v zvezi s temi pogodbami. Če bo organ ugotovil, da so pri posameznih zahtevanih dokumentih izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, bo nadalje moral presoditi, ali je podana katera od izjem po ZDIJZ. Pri tem se mora organ konkretno opredeliti do tega, katera zakonska izjema od prostega dostopa je podana in jo tudi utemeljiti. V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[4] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). IP poudarja, da mora biti v izreku odločbe naveden konkretni dokument, ki je predmet presoje, ter tudi v katerem delu ni dostopen, ker predstavlja izjemo po ZDIJZ, oziroma, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št…. se prekrije ime in priimek posameznika in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilka upravičena. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilki posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

Organ je prav tako dolžan v ponovljenem postopku odločiti o stroških postopka. V zvezi s stroški  posredovanja zahtevane informacije pa IP opozarja, da lahko organ na podlagi drugega odstavka 34. člena ZDIJZ zaračuna prosilcu le materialne stroške, pri čemer zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 20 evrov (z vključenim DDV). Stroške posredovanja sicer konkretneje ureja navedena uredba, ki določa cene materialnih stroškov za posredovanje v členu 17. Organ tako ne zaračuna stroškov za posredovanje informacij po elektronski pošti, razen ko gre za pretvorbo informacije iz fizične v elektronsko obliko, če je informacija izključno v fizični obliki, prosilec pa želi informacijo prejeti v elektronski obliki. Ob tem IP navaja, da način seznanitve z zahtevanimi informacijami določi prosilec (17. člen ZDIJZ) in ga je organ dolžan upoštevati (razen ko gre za varovana avtorska dela).

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. IP je tako odločbo organa delno odpravil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, ko to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] https://www.mojaobcina.si/trzic/novice/gospodarske-javne-sluzbe/na-obcini-trzic-se-dogaja-8.html

[2][2] http://www.komunala-trzic.si/o-nas

[3] Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17.

[4] Uradni list RS, št. 24/16.