Detektivska pravna agencija d.o.o. - Pošta Slovenije d.o.o.

POVZETEK:

"Prosilec je od organa zahteval dokumente v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, in sicer zneske vseh stroškov, ki jih je organ plačal odvetniku, fotokopije računov, ki jih je odvetnik izstavil organu in zapisnike sej nadzornega sveta organa glede obravnavanja problematike v zvezi s citirano sodbo Vrhovnega sodišča RS. Organ je zahtevi prosilca za posredovanje računov ugodil (ter prekril osebne podatke), zavrnil pa posredovanje zapisnikov sej nadzornega sveta, saj ti ne predstavljajo informacij, ki bi izvirale iz javnopravnega delovanja organa, kot tudi ne informacij, ki bi jih organ moral zagotavljati kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in zatrjeval, da prekriti podatki niso osebni podatki ter da zapisniki sej predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za dokumente, ki se nanašajo neposredno na materijo, ki jo obravnava citirana sodba Vrhovnega sodišča in so imeli za posledico izvedbo postopkov v citiranih sodbah ter so pomembni z vidika izdatkov in pravnih poslov med organom in odvetniško pisarno. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, saj ne gre za informacije, ki bi bile v povezavi z javno službo organa (univerzalna poštna storitev) niti ne gre za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, saj ne gre za sklenjene pravne posle iz prvega odstavka tega člena, niti ni za razkritje informacij podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka tega člena. Zahtevani dokumenti torej niso informacije javnega značaja, ki bi jih bil organ dolžan prosilcem posredovati na podlagi določb ZDIJZ. Organ je sicer v postopku na prvi stopnji odločil, da določene dokumente prosilcu posreduje, v kar IP ni posegal. Kadar se organ samoiniciativno odloči, da bo prosilcu posredoval več, kot je dolžan v skladu z ZDIJZ, IP v takšno odločitev organa ne more posegati. Vendar pa IP dokumentov, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi jih šteli kot informacije javnega značaja ni dalje obravnaval in se posledično tudi ni spuščal v pritožbene navedbe prosilca. Prosilec se namreč v postopku po ZDIJZ ne more pritožiti, da bi mu organ moral posredovati še več informacij od tega, kar mu jih je, če mu tudi teh skladno z ZDIJZ sploh ne bi bil dolžan posredovati.

ODLOČBA:

Številka: 090-140/2018/4

Datum: 3. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi DP Agencije d. o. o., Nazorjeva ulica 8, 1370 Logatec (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 5. 2018, zoper odločbo Pošte Slovenije d. o. o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 7/34-5783/1-18 z dne 15. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 21. 5. 2018 zoper odločbo organa št. 7/34-5783/1-18 z dne 15. 5. 2018 se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 13. 4. 2018 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer podatkov oz. dokumentov v zadevi povezani s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ip 249/2017 v zvezi s pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu, opr. št. Pd 38/2017 z dne 30. 11. 2017, in sicer:

1. znesek vseh stroškov (sodni in izvensodni stroški, sestanki, telefonske konference itd.) v predmetni zadevi, ki jih je Pošta Slovenije d. o. o., kot družba v 100% lasti Republike Slovenije, plačala odvetniku …,
2. fotokopije računov, ki jih je v predmetni zadevi prejela Pošta Slovenije d. o. o., s strani odvetnika …,
3. zapisnike sej nadzornega sveta Pošte Slovenije, d. o. o., ki je v 100% lasti Republike Slovenije, glede obravnavanja problematike v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 249/2017.

Organ je dne 15. 5. 2018 izdal odločbo št. 7/34-5783/1-18 z dne 15. 5. 2018, s katero je zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov, ki so v odločbi navedeni pod točko I/1. in I/2. obrazložitve ugodil, pod točko I/3 obrazložitve pa zavrnil (točke se ujemajo s točkami zahteve prosilca, navedene v predhodnem odstavku (op. IP)). Organ je še pojasnil, da je enake zahteve prosilca že obravnaval dne 28. 2. 2018 (in sicer vezano na zadevo opr. št. Pd 38/2017, glede posredovanja višine stroškov in ftk. računov iz pogodbenega razmerja z odvetnikom …). Organ je prosilcu delno ugodil in mu z odločbo št. 7/34-  /1-18 z dne 28. 2. 2018 posredoval dokumente. Organ je zato zahtevo prosilca z dne 13. 4. 2018 v tem delu obravnaval le glede računov, izstavljenih po 28. 2. 2018 (torej v delu, o katerem ni predhodno že odločil).

Organ je v nadaljevanju pojasnil, da prosilec zmotno povezuje izdajo odločbe Vrhovnega sodišča, opr. št. VII Ips 249/2017 s pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Novem mestu, opr. št. Pd 38/2017 z dne 30. 11. 2017. Predmetna sodba Vrhovnega sodišča se namreč nanaša na postopek Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pd 1279/2015, v zvezi s katerim je prosilec tudi že podal zahtevek o posredovanju stroškov in drugih dokumentov iz predmetne sodne zadeve in o čemer je zavezanec tudi že odločil z odločbo št. 7/34-9491/1-17 z dne 20. 9. 2017. Organ je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dolžan zahtevo obravnavati kot organ ali kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, pri čemer je ugotovil, da se šteje kot organ le v delu, v katerem ima podeljeno dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije in za vse storitve iz nabora univerzalne poštne storitve. Zahteva prosilca se po stališču organa v celoti nanaša na dostop do dokumentov, ki so pri zavezancu nastali na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov št. 6600001061 z dne 12. 1. 2016, št. 6600001550/EPS z dne 16. 2. 2017 in št. 6600001980/ENPS z dne 22. 1. 2018 o poslovnem sodelovanju svetovalne in zastopniške narave v pravnih zadevah.

Organ je glede zahteve v delu, ki se nanaša na posredovanje zapisnika sej nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o, glede obravnavanja problematike v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VII Ips 249/2017 navedel, da ne izvira iz temelja pogodbenega razmerja iz navedenih okvirnih sporazumov in se navezuje na področje kadrovskih zadev z vidika opravil nadzornega sveta pri zavezancu. Zapisniki so tako dokumenti, ki svoje delo opravlja na podlagi ZGD-1, Akta o ustanovitvi družbe Pošte Slovenije d. o. o. in sprejetim Poslovnikom o delu nadzornega sveta Pošte Slovenije d. o. o. Dokument se torej nanaša na področje kadrovskih zadev, zaposleni pri zavezancu pa niso javni uslužbenci, zavezanec pa v tem delu tudi ne sodi v del javnega sektorja. Dokument torej ne predstavlja informacij, ki bi izvirale iz javnopravnega delovanja organa, ker se zahtevani podatki in dokumenti ne nanašajo na delovno področje zavezanca iz naslova izvajanja javne službe, torej ne gre za informacije iz 4. člena ZDIJZ. Zavezanec je torej zahtevo obravnaval kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava ter ugotovil, da se dokumenti iz točke 1. in 2. zahteve sicer ne nanašajo na sklenitev pravnega posla, gre pa za informacije, ki so nastale na podlagi teh pravnih poslov oz. so z njimi neposredno povezane, zato je informacije štel za informacije javnega značaja po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ. Zavezanec je dalje ugotavljal, v kolikšnem delu so ti dokumenti prosto dostopne informacije, glede na določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Ta določa, da so javni podatki zgolj osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona. Zavezanec je torej prosilcu ugodil glede dostopa do osnovnih podatkov, torej glede  zneska plačanih stroškov ter višine posameznih izplačil iz ftk. računov.

Organ je pojasnil, da ker je v enem delu že obravnaval in odločil o enaki zahtevi prosilca, zato ni ponovno pritegnil v postopek odvetnika … k zjasnitvi o zahtevi. Predmetni postopek je organ zaključil in odločil na podlagi ugotovitve in pojasnil zakonskih določil ter ga ugodil enako, kot je bilo o enakem zahtevku v predmetni zadevi že odločeno z odločbo 7/34-  /1-18 z dne 28. 2. 2018. Zavezanec je v tem delu zahtevek prosilca obravnaval tudi skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in na dokumentih zakril tiste osebne podatke, ki so varovani skladno z ZVOP-1 in niso javno objavljeni. Prav tako je iz specifikacije računov prekril druge obračunane storitve, ker niso predmet zahteve prosilca.

Organ je glede zavrnjenega dela pojasnil, da zapisnikov sej nadzornega sveta ni mogoče šteti za informacije javnega značaja po 4.a členu, ker niso informacije iz sklenjenega pravnega posla niti informacije javnega značaja, ki bi nastale na podlagi pravnega posla. Dokumenti pojmovno ne ustrezajo definiciji pravnih poslov, ki štejejo za informacijo javnega značaja. Zahteva se nanaša na področje kadrovskih zadev, uslužbenci organa pa niso javni uslužbenci, saj organ ni del javnega sektorja po tem zakonu. Ker izvajanje kadrovske politike zavezanca ni regulirano z javnopravnimi predpisi, zapisniki sej niso informacije javnega značaj po določilih ZDIJZ, zato je organ zahtevo v tem delu zavrnil. Skladno s Pravilnikom o poslovni skrivnosti organa, pa predstavljajo ti dokumenti tudi poslovno skrivnost, kadar so kot taki označeni s strani nadzornega organa, kar so v konkretnem primeru tudi bili.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 22. 5. 2018 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da iz izreka odločbe ni razvidno, v katerem delu je organ zahtevi ugodil in v katerem delu je zahtevo zavrnil. Izrek je nerazumljiv in nejasen, saj prosilec ne ve, čemu je bilo ugodeno in kaj je bilo zavrnjeno. Po navedbah prosilca organ po nepotrebnem pojasnjuje, da sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 249/2017 in v zvezi s pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pd 38/2017, ampak se nanaša na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 838/2016, saj je slednje za postopek po ZDIJZ povsem brezpredmetno. Organ je v III. točki navedel, da je predhodno ugotavljal, ali mora zahtevek obravnavati kot organ ali kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Navedeno kaže na očitno nepoznavanje sistema javne uprave, saj je za upravni organ v skladu z določbo 14. člena Zakona o državni upravi, šteje ministrstvo, organ v sestavi in upravna enota. Gospodarska družba, ki je v 100% lasti države, se šteje le kot zavezanec, na podlagi 1.a člena ZDIJZ. Navedeno predhodno ugotavljanje lahko zgolj nakazuje na napačno uporabo prava pri obravnavanju zahteve prosilca.

Prosilec je navedel, da je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, oziroma je z njimi neposredno povezana, zato posebej pripominja, da so morebitni zapisniki sej nadzornega sveta relevantni, ker so se nanašajo neposredno na materijo, ki jo obravnava citirana sodba Vrhovnega sodišča in so imeli za posledico izvedbo postopkov v citiranih sodbah ter so pomembni z vidika izdatkov in pravnih poslov med organom in odvetniško pisarno …. Zapisniki sej nadzornega sveta so bili zahtevani samo v delu, ki neposredno zadeva postopke, ki so pripeljali do sodne odločbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VII Ips 249/2017 ter se nanašajo na obravnavo izdatkov za stroške. Ne gre za vsebino zapisnikov sej, ki je povezana s poslovanjem organa, saj ta ni povezana z izdajo citirane sodne odločbe.

Prosilec je v zaključku še navedel, da je kot prilogo k odločbi prejel tudi fotokopije računov in specifikacijo. Iz ftk. računa št. 20/2018 ne izhaja nikakršen znesek plačila (vsi podatki so prekriti), prav tako iz specifikacije navedenega računa izhaja, da sta prekrita ime in priimek osebe, s katero je bil dne 13. 3. 2018 opravljen telefonski razgovor. Iz navedenega prosilec sklepa, da organ ne pozna definicije osebnega podatka, ki je določen v 6. členu ZVOP-1. Samo ime in priimek nista osebni podatek, zato ni jasno, zakaj je zavezanec te podatke prekril. Enako je zavezanec prekril ime in priimek na specifikaciji k računu št. 37/2018, kjer na samem računu tudi ni navedenega nobenega zneska plačila. Enako je organ storil tudi na računu št. 5/2018 in specifikaciji k temu računu.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 7/34-7132/1-18 z dne 18. 6. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Ob odstopu pritožbe je organ dodatno še navedel, da je v izreku jasno opredeljeno, kateremu delu zahteve je ugodeno in kateremu zavrnjeno. Organ je ponovno tudi pojasnil, v katerem delu zahteve prosilca je bilo že odločeno predhodno in da o teh dokumentih, ki jih je prosilcu posredoval, ni odločal znova. Organ je navedel, da opredelitev umestitve izdaje sodbe Vrhovnega sodišča ni brezpredmetna, saj je bila opredelitev bistvena pri razmejitvi obravnavanja zahteve prosilca. Organ je namreč od prosilca prejel tri zahteve v zvezi z dvema delovnima sporoma, ki sta se vodila ločeno in za katere so ločeno nastajali odvetniški stroški, po katerih je prosilec poizvedoval. Organ je stroške vodil ločeno in se stroški v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča niso smeli obravnavati in vštevati v višino stroškov v drugem delovnem sporu. Prav tako po stališču organa ne drži, da so zapisniki nadzornega sveta dokumenti, ki so nastali na podlagi pravnih poslov, ki jih organ sklene s tretjimi pogodbenimi strankami, kot izhaja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, oz. so z njimi neposredno povezani. Nadzorni svet je organ zavezanca, ki je del organizacijske strukture upravljanja oz. nadzora upravljanja družbe, ki deluje na podlagi določil zakona, akta o ustanovitvi in skladno s sprejetim poslovnikom. Delovanja nadzornega organa zato ne moremo razlagati kot pogodbenega razmerja z organom, ki bi temeljilo na podlagi sklenjenih pravnih poslov. Organ je tudi pojasnil, zakaj je določene podatke na računih prekril (tretji odstavek na 5. strani IV. točke obrazložitve izpodbijane odločbe). Organ je pojasnil pravno podlago predhodno pojasnjenih obračunov stroškov, in sicer so to okvirni sporazumi, kot navedeni na samem računu. Kopije sporazumov je prosilec že prejel z odločitvijo organa z dne 28. 2. 2018. Način obračunavanja stroškov je opredeljen v okvirnem sporazumu. Upoštevaje postavljen zahtevek in obvezne javne podatke po ZDIJZ (4.a v povezavi s 6.a členom ZDIJZ) je organ v računih prekril osebne podatke in druge obračune stroškov, ki niso predmet zahteve prosilca.

IP je z dopisom št. 090-140/2018/2 z dne 13. 7. 2018 od organa zahteval posredovanje dokumentacije brez prekritih osebnih podatkov, organ pa je slednjo posredoval IP, z dopisom št. 7/34-7132/1-18 z dne 23. 7. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo v delu, v katerem se ta nanaša na prekrite podatke na posredovanih računih št. 5/2018, 20/2018 in 37/2018, ter na neposredovanje morebitnih zapisnikov sej nadzornega sveta organa, vezanih na obravnavanje problematike v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št.  VIII Ips 249/2017.

Ker je Pošta Slovenije, d.o.o. zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja na dveh različnih podlagah, in sicer kot organ iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (ker je izvajalka javne službe), kot tudi kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz prvega 1.a člena ZDIJZ (ker je v 100% lasti Republike Slovenije), je IP na začetku odločanja najprej ugotavljal, na kateri podlagi je Pošta Slovenije zavezana glede dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v konkretni zahtevi. Pritožbene trditve zavezanca, da Pošta Slovenije ne more biti organ, saj ne ustreza definiciji organa iz 14. člena Zakona o državni upravi, so v celoti neustrezne. Pri odločanju po ZDIJZ je namreč glede definicije organa treba izhajati iz definicije prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, ki kot organe, zavezane za posredovanje informacij javnega značaja, uvršča državne organe, organe lokalne skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Pošta je kot izvajalka javne službe torej nedvomno zavezana kot organ v delu, v katerem opravlja javno službo.

Pošta Slovenije je nedvomno tudi zavezanec za informacije javnega značaja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Republike Slovenije). Navedeno izhaja tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[1].

ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Organ je v odločbi najprej zavzel stališče, da zahtevane podatke oz. dokumente organ obravnava po 1.a členu ZDIJZ, saj se ti ne nanašajo na delovno področje organa kot izvajalca javne službe, zato je informacije presojal skozi določbe 4.a in 6.a člena ZDIJZ. IP navedenemu stališču organa pritrjuje, kot bo obrazložil v nadaljevanju. Iz odločbe Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu Agencija), št. 3831-14/2013/3 z dne 16. 4. 2013, izhaja, da je Agencija imenovala organ za izvajalca univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju Republike Slovenije za vse storitve iz nabora univerzalne poštne storitve, z veljavnostjo do 31. 5. 2018. Izvajanje univerzalne poštne storitve predstavlja izvajanje javne službe, organ je zato v delu, v katerem opravlja javno službo zavezan širše, saj 4. člen ZDIJZ kot informacijo javnega značaja šteje vsako informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Le informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, namreč predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

Področje poštnih storitev ureja Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu ZPSto-2), ki v prvem odstavku 3. člena opredeljuje pojem univerzalne poštne storitve. Univerzalna poštna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu, po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se skladno z drugim odstavkom 3. člena izvajajo:

1.     sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,

2.     sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,

3.     storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in

4.     prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Univerzalna storitev se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu. Velikost, oprema in druge lastnosti poštnih pošiljk morajo ustrezati določilom aktov Svetovne poštne zveze, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Glede na 5. člen ZPSto-2 Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve (drugi odstavke 5. člena). Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe. Tedenska pogostost sprejema in dostave se ob povečanem številu dela prostih dni v posameznem tednu sorazmerno zmanjša (tretji odstavek 5. člena). Izvajalec univerzalne storitve mora izpolnjevati sledeče zahteve (peti odstavek 5. člena):

-   da ponudi storitev, ki zagotavlja upoštevanje bistvenih zahtev;

-   da ponudi uporabnikom v primerljivih pogojih enako storitev;

- da je storitev na voljo brez kakršnekoli oblike diskriminacije, zlasti brez diskriminacije zaradi političnih, verskih ali ideoloških pomislekov;

-  da storitev ni prekinjena ali ustavljena, razen zaradi višje sile;

-  da se storitev izvaja v skladu s tehničnim, gospodarskim in družbenim okoljem in potrebami uporabnikov.

Skladno s 7. členom ZPSto-2 Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve ter mu naloži obveznost izvajanja univerzalne storitve, kadar presodi, da je za kakovostno zagotavljanje univerzalne storitve na posameznem delu ozemlja Republike Slovenije to potrebno. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za vsako poštno storitev, ki se izvaja kot del univerzalne storitve, ali za več teh storitev skupaj. Agencija lahko imenuje izvajalca univerzalne storitve za posamezni del ozemlja Republike Slovenije ali pa za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka z odločbo na podlagi analize stanja ali z odločbo na podlagi javnega razpisa (drugi odstavek 7. člena). Kadar Agencija imenuje izvajalca univerzalne storitve z odločbo, presoja predvsem razpoložljivost finančnih virov ter njegovo dosedanjo stroškovno učinkovitost, zanesljivost in doseganje kakovosti pri izvajanju poštnih storitev.

Organ mora torej kot izvajalec univerzalne poštne storitve izpolnjevati vse zahteve iz ZPSto-2 in podzakonskih aktov, ki urejajo in precizirajo univerzalno poštno storitev ter njeno izvajanje. IP je tako ugotovil, da med obveznosti izvajalca univerzalne poštne storitve, ki jih določa ZPSto-2, sodijo zlasti obveznost zagotavljanja univerzalne storitve skladno s 3. in 5. členom ZPSto-2, obveščanje iz 6. člena ZPSto-2, obveznost dopustitve dostopa izvajalcem zamenljivih storitev do poštne infrastrukture ali storitev iz nabora univerzalne storitve iz 32. člena ZPSto-2, obveznosti glede cen univerzalne storitve in ločenih računovodskih evidenc ter prepovedi subvencioniranja iz 35. in 36. člena ZPSto-2, obveznosti glede kakovosti, dostave poštnih pošiljk in izdaje poštnih vrednotnic (VI. do VIII. poglavje ZPSto-2) ter obveznosti glede vsebine pošiljk, odgovornosti za škodo, varstva uporabnikov in zaupnosti poštnih pošiljk ter varstva osebnih podatkov (IX. In X. poglavje ZPSto-2). Med naštete obveznosti organa kot izvajalca javne službe pa ni mogoče vključiti obveznosti določitve pooblaščenca v pravnih zadevah organa kot tudi ne področja kadrovskih zadev organa. Kadrovske zadeve organa in pooblastila glede teh zadev ne sodijo v izvajanje javnopravnih nalog organa, saj niso v povezavi z izvajanjem univerzalne poštne storitve. Zaposleni pri organu tudi niso javni uslužbenci.

Organ glede na navedeno v konkretni zadevi ni zavezan za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. V tej zvezi IP opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi, opr. št. I Up 122/2006, ki je ponovljeno med drugim tudi v sodbi, št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12.), kjer je sodišče zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanj teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oz. glede njihovega izvrševanja javnih funkcij, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno. Ker je organ zavezanec po ZDIJZ v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa ne sodijo informacije povezane s kadrovskimi vprašanji organa, je IP posledično zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen.

Čeprav je IP ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na delovno področje organa iz naslova izvajanja javne službe, pa ni sporno, da je organ zavezanec tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

V primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je informacija javnega značaja:

1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):

-       pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali

-       izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali

-       sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali

-       druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;

2. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

V zvezi s prvo točko definicije je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti (izdani računi in zapisniki sej nadzornega sveta) že pojmovno ne pomenijo sklenjenega pravnega posla, hkrati pa tudi po vsebini ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem organa. Sodijo pa računi, kot je pravilno ugotovil organ, med informacije, ki so nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena oz. so z njimi neposredno povezane. Računi, ki jih je zavezanec prejel od Odvetnika …, so namreč v povezavi s sklenjenim pravnim poslom, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta za naročilo drugih storitev (poslovno sodelovanje svetovalne in zastopniške narave v pravih zadevah).

Vendar je pri uporabi drugega odstavka 4.a člena pomembno poudariti tudi to, da se informacije, ki so nastane na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena oz. z njimi neposredno povezane informacije, štejejo za informacije javnega značaja le, če je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije).

Kljub temu, da je organ zahtevane dokumente prosilcu posredoval, je IP ugotovil, da pogoj podanega prevladujočega javnega interesa za razkritje teh dokumentov ni podan. Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Torej, zgolj konkretni razlogi za konkreten primer so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže sicer varovane informacije. Prosilec v obravnavanem primeru ni navedel razlogov, zaradi katerih je treba zahtevane dokumente zaradi prevladujočega javnega interesa šteti med informacije javnega značaja zavezanca, hkrati pa tega prevladujočega javnega interesa ob preučitvi pritožbene zadeve in zahtevanih dokumentov ni zaznal niti IP. Ne da bi bilo za razkritje zahtevanih računov podan prevladujoči javni interes, o računih tako ni mogoče govoriti kot o informacijah javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

Organ je v konkretni zadevi določen del zahtevanih računov prosilcu posredoval, s čimer je očitno sledil širši transparentnosti, kot mu jo nalaga zakon, zato IP v navedeno odločitev organa ni posegel. Kadar se organ namreč samoiniciativno odloči, da bo prosilcu posredoval več, kot je dolžan, IP v takšne odločitve organa ne more posegati. Vendar pa IP dokumentov, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi jih šteli kot informacije javnega značaja ni dalje obravnaval in se posledično tudi ni spuščal v pritožbene navedbe prosilca, da mu je organ določene podatke na teh dokumentih prekril in ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke ali ne. Prosilec namreč od organa ne more zahtevati informacij, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja v skladu z določbo 4.a člena, v primeru pa da mu organ vseeno posreduje določene podatke, pa se prosilec ne more pritožiti, da bi mu organ moral posredovati še več od tega, kar mu že sicer ni bil dolžan v skladu z ZDIJZ.

IP je ugotovil, da je izrek v odločbi prve stopnje sicer zakonit, vendar je v zvezi s prekritimi podatki na posredovanih računih št. 5/2018, 20/2018 in 37/2018 obrazložen z napačnimi razlogi, zato je IP v odločbi naveden pravilne razloge, in pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. Odločba je glede neposredovanja morebitnih zapisnikov sej nadzornega sveta organa, vezanih na obravnavanje problematike v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št.  VIII Ips 249/2017 pravilna in na zakonu utemeljena, zato je IP pritožbo v tem delu zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:     

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka                 

[1] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5881447000/2018-08-14