prosilec - Občina Semič

POVZETEK:

Informacijski pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Ugotovil je, da je organ zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval vse dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki. Ker organ po ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov in pojasnjevati svojih stališč, če z njimi ne razpoalga v obliki dokumentov, je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.  
 

ODLOČBA:

Številka: 090-138/2018/4

Datum: 12. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. z dne 28. 5. 2018 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, št. 478-7/2018-18 z dne 9. 5. 2018, Občine Semič, Štefanov trg 9, 8333 Semič  (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 28. 5. 2018 zoper odločbo Občine Semič, št. 478-7/2018-18 z dne 9. 5. 2018, se zavrne.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

IP je dne 14. 6. 2018 s strani organa prejel odstop pritožbe, skupaj z dokumentacijo, št. 478-7/2018-22 z dne 13. 6. 2018. Z navedenim dopisom je organ IP v pristojno reševanje posredoval pritožbo prosilca zoper odločbo, št. 478-7/2018-18 z dne 9. 5. 2018, pri čemer je organ hkrati pojasnil, da je prosilec nanj naslovil dva zahtevka, in sicer zahtevek na podlagi ZDIJZ in ZUP ter zahtevek na podlagi 23. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Na podlagi določb ZDIJZ in ZUP je prosilec zaprosil za posredovanje vseh podatkov v zvezi z avtobusnim postajališčem Nestoplja vas in poti proti Nestoplji vasi, na podlagi določb ZVOP-1 pa za posredovanje celotne korespondence (dopisi, zapisniki sestankov, zaznamki…) med organom in njegovim pokojnim očetom. V odstopu pritožbe je organ povzel dokumentacijo, ki jo je prosilcu posredoval na podlagi obeh pravnih podlag ter se hkrati opredelil tudi do očitanih pomanjkljivosti.

Iz posredovane dokumentacije izhaja, da je prosilec dne 11. 4. 2018 na organ naslovil zahtevo, s katero je zaprosil za posredovanje vseh podatkov v zvezi z avtobusnim postajališčem Nestoplja vas in poti proti Nestoplji vasi. Prosilec v nadaljevanju zahteve navaja, da predvideva, da podatki, ki jih zahteva v zvezi z avtobusno postajo Nestoplja vas, vsebujejo tudi študijo ocen varnosti ter oddaljenosti obstoječih in možnih uporabnikov  avtobusnih storitev. Prav tako se je prosilec želel seznaniti tudi z dogovori med organom in lastniki parcel, po katerih naj bi potekala spremenjena trasa ter z zgodovino stanja načrta. Zahtevane informacije je prosilec želel prejeti po elektronski poti oz. na naslov stalnega prebivališča.

O zahtevi prosilca je organ odločil z izpodbijano odločbo, s katero je odločil, da mu:

- upoštevajoč drugi odstavek 25. člena ZDIJZ omogoči vpogled v določen del zahtevane dokumentacije (1. točka izreka izpodbijane odločbe),

- posreduje določeno dokumentacijo, v kateri je potrebno prekriti varovane osebne podatke (2. točka izreka izpodbijane odločbe) ter

- zaradi neobstoja zavrne dostop do določenih dokumentov (3. točka izreka izpodbijane odločbe).

Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZDIJZ je organ, skupaj z izpodbijano odločbo, prosilcu posredoval tudi določene dokumente, o čemer je napravil uradni zaznamek.

Zoper odločitev organa je prosilec dne 28. 5. 2018 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je odločitev organa pomanjkljiva ter da ne more razbrati želenih informacij, in sicer natančno katere dele katerih parcel v njegovi lasti želi Občina Semič za premaknitev priključka JP870162 na R2 421, za postavitev avtobusnega postajališča in varnega dostopa vaščanov Starihovega vrha do le-tega. Prav tako ne more razbrati informacij glede varnega dostopa do parcel v njegovi lasti, do katerih sedaj dostopa po delu JP 870162, ki bo ukinjen. Zaradi preprečitve možnih konfliktov v prihodnosti zanima prosilca tudi varen dostop lastnikov sosednjih parcel. V pritožbi med drugim prosilec izpostavlja tudi nekaj točk, ki po njegovem mnenju kažejo na pomanjkljivosti dokumentacije. Prosilec pojasnjuje, da navedene informacije potrebuje za zaščito svojih interesov.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

IP je z dopisom, št. 090-138/2018/2 z dne 15. 6. 2018 (vročeno dne 18. 6. 2018), prosilca pozval k dopolnitvi pritožbe, in sicer, da v roku petih dni natančno navede, kaj je še predmet spora, oziroma kateri so tisti dokumenti, ki jih še vedno ni prejel. Pozivu je IP priložil tudi dopis organa, v katerem se je ta med drugim opredelil do očitanih pomanjkljivosti. Ker po poteku roka IP ni prejel odgovora s strani prosilca, ga je ta ponovno pozval k dopolnitvi pritožbi. Prosilec je dne 5. 7. 2018 IP posredoval dopis, v katerem povzema pritožbene navedbe glede informacij o njegovih parcelah, ki jih želi organ za premaknitev priključka, za postavitev avtobusnega postajališča ter za varen dostop vaščanov Starihovega vrha do le-tega. Prosilec vztraja tudi pri informacijah glede varnega dostopa do parcel v njegovi lasti in varen dostop lastnikov sosednih parcel. Prosilec je dopisu priložil tudi prikaze iz Google Maps ter Prostorskega informacijskega sistema občin. Glede avtobusnega postajališča prosilec sklepa, upoštevajoč prejeto dokumentacijo, da se drugih možnosti sploh ni preverilo. Zanima ga, ali je to njegovo sklepanje pravilno. Nadalje prosilec sprašuje, kje je organ, upoštevajoč priložene prikaze, predvidel varen peš dostop do avtobusnega postajališča za vaščane Starihovega vrha? Nadalje prosilec navaja, da je iz dokumentacije (prestavitev cestnega priključka Nestoplja vas, Občina Semič, datum 24. 1. 2007; Priloga 2 - 2. točka izreka odločbe) razviden predlog premaknitve in uskladitve obeh priključkov, pri čemer ga zanima, zakaj je bil ta predlog zavrnjen. Prosilec v dopisu predstavlja situacijo v zvezi s priključevanjem voznikov na JP 870162, glede katere je predvidena zamenjava. V takem primeru je potreba za zavijanje tudi v nasprotni smeri, zato prosilca zanima dokumentacija, kjer je občina to upoštevala. Dopolnitev pritožbe prosilec zaključuje z navedbo, da ga zanima informacija, ki bi mu pojasnila, da do situacije, kot je prišla v primeru njegovega pokojnega očeta, pri njemu zaradi premaknitve priključka JP 870162 na državno cesto R2 421, ne more priti.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec. Zato se IP ni posebej opredeljeval do navedb prosilca, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila vložena obravnavana zahteva, saj za konkreten postopek niso pravno relevantne.

Kot že zgoraj navedeno, je prosilec na podlagi določb ZDIJZ organ zaprosil za posredovanje vseh podatkov v zvezi z avtobusnim postajališčem Nestoplja vas in poti proti Nestoplji vasi. O njegovi zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo, pri čemer je prosilec v pritožbi in dopolnitvi pritožbe obakrat izpostavil, da ne more razbrati želenih informacij, in sicer natančno katere dele katerih parcel v njegovi lasti želi Občina Semič za premaknitev priključka JP870162 na R2 421, za postavitev avtobusnega postajališča in varnega dostopa vaščanov Starihovega vrha do le-tega. Prav tako ne more razbrati informacij glede varnega dostopa do parcel v njegovi lasti, do katerih sedaj dostopa po delu JP 870162, ki bo ukinjen. Zaradi preprečitve možnih konfliktov v prihodnosti prosilca zanima tudi varen dostop lastnikov sosednjih parcel. IP v nadaljevanju povzema dobesedne navedbe prosilca z dne 5. 7. 2018, iz katerih izhaja, pri pridobitvi katerih informacij še vztraja, in sicer glede informacij o:

1. avtobusnem postajališču

 - Z uporabo Google Maps prikaza predlagane izhodiščne točke postavitve avtobusnega postajališča in priključka iz vasi Starihov vrh na državno cesto ter s preverbo lastništva parcel pravnih oseb na tem območju, je razvidno, da predlagan izhodiščni položaj ni edina možnost. Iz odgovorov (dokumentacije) Občine Semič sklepam, da se drugih možnosti sploh ni preverilo. Zanima me, ali je to moje sklepanje pravilno.

- Postavitev avtobusnih postajališč določa Pravilnik o avtobusnih postajališčih. Glede na nezahtevnost terena predvidenega za postavitev postajališča predvidevam postavitev tipskega postajališča. To bi lahko videl v projektni dokumentaciji na vpogled, ki mi je ugoden z odločbo Občine Semič št. 478-7/2018-18 z dne 9. 5. 2018, lahko pa bi mi to Občina Semič opisno povedala ali, še boljše, posredovala kotirano skico iz katere je razvidno koliko zemljišča v moji lasti potrebuje. Podrobnosti predvidenega izgleda avtobusnega postajališča me ne zanimajo.

2. varnem dostopu do avtobusnega postajališča

- Slika 4 prikazuje izhodiščno točko postavitve avtobusnega postajališča, Slika 1 cestno omrežje v okolici in Slika 2 lastništvo parcel pravnih oseb. Zanima me, kje je Občina Semič predvidela varen peš dostop do avtobusnega postajališča za vaščane Starihovega vrha.

3. varnem dostopu do parcel v moji lasti, do katerih sedaj dostopam po delu JP 870162, ki bo ukinjen.

- Slika 1 prikazuje cestno omrežje. Na njej je z rumenim krožcem označeno območje križišč JP 870162 (smer Nestoplja vas oz. bolje smer Brezje pri Vinjem vrhu) in JP 870161 (smer Trebnji vrh) z R2 421. Iz dokumentacije (Prestavitev cestnega priključka Nestoplja vas, Občina Semič, št. , datum 24. 1. 2007; »Priloga 2 – 2. Točka izreka odločbe.pdf«) je razviden predlog premaknitve in uskladitve obeh priključkov. Zanima me zakaj je bil ta predlog zavrnjen.

- Slika 6 prikazuje priključek voznika na JP 870162 (pogled iz smeri Nestoplja vas). Iz nje je razvidno, da je možno iz voznika zaviti na JP 870162 samo v smeri proti Nestoplje vasi. Predvidena je pa zamenjava. V tem primeru pa je potreba za zavijanje tudi v nasprotni smeri. Zanima me dokumentacija, kjer je Občina Semič to upoštevala.

- V pritožbi št. 478-7/2018-18 z dne 9. 5. 2018 sem v točki 1. a. opisal ukinitev javnega dobrega brez upoštevanja interesov mojega pokojnega očeta Antona Šuštarič in posledično dostop do parcel samo preko R2 421. Zapisal sem še, da se tak scenarij lahko zgodi tudi meni pri premaknitvi priključka JP 870162 na državno cesto R2 421. V odgovoru Občine Semič, ki ste mi ga posredovali (Občina Semič št. 478-7/2018-22 z dne 13.6.2018) ne vidim obrazložitve, ki bi mi pojasnila, da do tega ne more priti (dostop samo iz R2 421 na mestu priključka, ki bo ukinjen, oziroma ob njem). Zanima me ta informacija.

Poseben problem po mnenju prosilca predstavlja tudi ne pisanje zapisnikov ali vsaj sprotnih uradnih zaznamkov s strani organa, kar pomeni, da je potrebno občinskim organom eno in isto ponavljati. Prosilec se sprašuje, da je to morda samo v primeru, ko se z dejstvom ne strinjajo.

Iz dopisa organa, št. 478-7/2018-22 z dne 13. 6. 2018 izhaja, da je bil prosilcu z izpodbijano odločbo omogočen vpogled v projektno dokumentacijo, ki obravnava ureditev avtobusnega postajališča Starihov vrh na cesti R2-421/2506 Račutna vas – Štrekljevec v km 1+500, s čimer mu je omogočeno, da se seznani z želenimi informacijami, in sicer na katerih njegovih parcelah je načrtovana postavitev avtobusnega postajališča. Iz ostale posredovane dokumentacije (tudi tiste na podlagi zahteve po 23. členu ZVOP-1, zadeva organa št. 371-8/2007) pa je razvidno, po katerih njegovih parcelah poteka obstoječa makadamska javna pot, predvidena za ureditev priključka JP 870162 na R2 421. Da bi se na takšen način z navedenimi informacijami lahko seznanil, ugotavlja tudi prosilec sam, ko v dopolnitvi pritožbe z dne 5. 7. 2018, navaja, da bi navedeno lahko videl v projektni dokumentaciji, da pa bi mu navedeno lahko organ opisno povedal oz. še boljše, bi mu organ posredoval kotirno skico, iz katere je razvidno, koliko zemljišča v njegovi lasti organ potrebuje.

Prav tako iz projektne dokumentacije, v katero vpogled je prosilcu omogočen z izpodbijano odločbo, izhajajo informacije o avtobusnem postajališču, površinah za pešce, o priključkih in uvozih (projekt PZI, št. Projekta P-3850/08, Kranj, november 2008, mapa 3). V navedeni projektni dokumentaciji so zajeti dokumenti v zvezi z ureditvijo avtobusnega postajališča Starihov vrh na cesti R2-421/2506 Račutna vas – Štrekljavec, vse od splošnih podatkov o objektu, načrta gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov (načrt ceste), povzetka recenzijskega poročila, do elaborata dimenzioniranja voziščne konstrukcije. Dostop do navedene dokumentacije (vpogled) je prosilcu omogočen na podlagi izpodbijane odločbe.

V skladu s 17. členom prosilec izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V konkretnem primeru se je prosilec želel seznaniti z dokumenti na način, da mu jih organ posreduje po elektronski poti oz. na naslov stalnega prebivališča, pri čemer IP opozarja na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, ki določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravico, in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Organ je prosilcu, skladno z drugim odstavkom 25. členom ZDIJZ, z izpodbijano odločbo omogočil, da se seznani z zahtevanimi informacijami, kar potrjuje tudi prosilec sam, ko navaja, da bi »navedeno lahko videl v projektni dokumentaciji oz. da bi lahko organ opisno povedal…«. Ker v tem delu zahtevana projektna dokumentacija predstavlja varovano avtorsko delo, IP ugotavlja, da je organ prosilcu omogočil seznanitev na način, določen z zakonom (vpogled), pritožbene navedbe prosilca pa so v tem delu neutemeljene.

Glede navedb prosilca, da bi mu organ moral odgovoriti na vprašanja in mu pisno pojasniti informacije, ki izhajajo iz zahtevane dokumentacije, IP pojasnjuje, da skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v materialni obliki, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve prosilca. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja (npr. zanima me, ali je to moje sklepanje pravilno; zanima me, kje je Občina Semič predvidela varen peš dostop do avtobusnega postajališča za vaščane Starihovega vrha; zanima me, zakaj je bil ta predlog zavrnjen; ne vidim obrazložitve, ki bi mi pojasnila, da do tega ne more priti). IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati le dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo).

Na tem mestu se IP opredeljuje tudi do navedbe prosilca, da poseben problem predstavlja ne pisanje zapisnikov ali vsaj sprotnih uradnih zaznamkov. IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ (npr. da bi morali v zvezi z umeščanjem avtobusnega postajališča in premika priključka nastati določeni dokumenti). Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.

Po skrbnem pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi v navedbe organa, da z drugo dokumentacijo, razen tiste, do katere je prosilcu omogočil dostop, ne razpolaga, pri čemer IP dodaja, da se dobršen del zahtevanih informacij nahaja v projektni dokumentaciji, v katero vpogled je bil prosilcu omogočen z izpodbijano odločbo (1. točka izreka izpodbijane odločbe).

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Ker organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga (iz kateregakoli razloga), zavezanci po ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, je odločitev organa na zakonu utemeljena. Posledično je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :                                                                     

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.                                                

asistentka svetovalca                                                                   

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka