Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

prosilec - RTV Slovenija

+ -
Datum: 14.10.2018
Številka: 090-135/2018
Kategorije: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Notranje delovanje organa

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel prejeti dokumentacijo v zvezi z javnim razpisom za Popevko 2018. Organ je zahtevo zavrnil v delu, ki se je nanašal na imena in priimke članov strokovne komisije, strokovna izhodišča posameznih članov komisije in ocene posameznih skladb zaradi obstoja izjeme notranjega delovanja; dostop do zvočni posnetkov neizbranih skladb in seznama neizbranih skladb pa je zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. izjema varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so imena in priimki članov strokovne komisije prosto dostopne informacije javnega značaja, medtem ko gre pri strokovnih izhodiščih in ocenah za izjemo notranjega delovanja. Glede seznama neizbranih skladb je IP ugotovil, da so prijavitelji fizične osebe in so posledično imena in priimki, elektronski naslovi in telefonske številke, ki jih vsebuje seznam, njihovi osebni podatki, prijavljene skladbe pa ustvarjeno delo, s katerim konkurirajo na javnem razpisu. Ker so na razpis lahko prijavili le avtorska dela, ki še niso bila predvajana javnosti, je očitno, da bi prizadetim strankam z razkritjem njihovih del nastala občutna škoda (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). IP je odločil, da se lahko ta stvaritev do odločitve avtorja o prvi objavi varuje kot poslovna skrivnost, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-135/2018/6

Datum: 15. 10. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 8. 6. 2018, zoper odločbo RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0901-007/2018/1 z dne 22. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 8. 6. 2018 se delno ugodi in se 1. in 2. točka odločbe RTV Slovenija, št. 0901-007/2018/1 z dne 22. 5. 2018, delno odpravita ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij posredovati:
  • sklep o imenovanju strokovne komisije z dne 28. 3. 2018, na način, da bodo iz njega razvidni tudi imena in priimki članov strokovne komisije,
  • zapisnik z dne 18. 4. 2018, na način, da bodo iz njega razvidni tudi imena in priimki članov strokovne komisije in njihovi podpisi.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je 20. 4. 2018 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja od organa želel pridobiti dokumentacijo, na podlagi katere je strokovna komisija RTV Slovenija izbrala skladbe za festival »Popevka 2018«, in sicer sestavo strokovne komisije, strokovna izhodišča posameznih članov strokovne komisije, seznam vseh prejetih prijav na razpis in zaznamke o morebitnem neizpolnjevanju pogojev razpisa, zvočne posnetke skladb, ocene skladb, ki so izpolnjevale formalne pogoje razpisa in potek nadaljnjih krogov ocenjevanja ter zapisnik z vsemi prilogami. Prosilec je želel informacije pridobiti v elektronski obliki ali v obliki fotokopij, zvočne posnetke pa na vpogled.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 0901-007/2018/1 z dne 22. 5. 2018, delno zavrnil. Organ je zavrnil dostop do informacij o sestavi strokovne komisije in v sklepu o imenovanju strokovne komisije z dne 28. 3. 2018 prekril imena in priimke članov strokovne komisije; do strokovnih izhodišč posameznih članov komisije, do zvočnih posnetkov neizbranih skladb, do ocen posameznih skladb in do prilog zapisnika. Prosilcu je delno ugodil in mu posredoval seznam vseh prejetih prijav, v katerem je prekril imena in priimke neizbranih avtorjev in izvajalcev, elektronske naslove, telefonske številke in naslove skladb, ter zapisnik, v katerem je prekril imena in priimke članov strokovne komisije in njihove podpise. Organ je navedel, da mu je bila vsa dokumentacija prijavljenih skladb posredovana za namen izvedbe javnega razpisa »Popevka 2018«. Postopek izbora skladb, sestavo in delovanje strokovne komisije in strokovne žirije tekmovanja, postopek izbire zmagovalne skladbe ter podelitev drugih nagrad urejajo Pravila izbora skladb za festival »Popevka 2018« (v nadaljnjem besedilu Pravila). Pravila v drugem odstavku 3. člena določajo, da so skladbe, ki ne bodo prišle v nadaljnji izbor, po javni objavi RTV SLO proste vseh obveznosti do RTV SLO in RTV SLO ne pridobi na njih nobenih materialnih ali drugih pravic, v drugem odstavku 10. člena pa je določeno, da obvestilo RTV SLO oz. javna objava končnega izbora skladb pomeni, da so vse neizbrane skladbe proste vseh obveznosti do RTV SLO in RTV SLO ne pridobi na njih nobenih materialnih ali drugih pravic. Pri zavrnitvi dostopa do zvočnih posnetkov neizbranih skladb, imen in priimkov neizbranih avtorjev in izvajalcev, naslovov neizbranih skladb ter elektronskih naslovov in telefonskih številk vseh prijavljenih se je organ skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je menil, da gre v navedenih primerih za varovane osebne podatke, za razkritje katerih ni najti pravne podlage. Glas izvajalcev, ki ga je moč zaznati s poslušanjem posnetkov prijavljenih skladb, je osebni podatek, ki ga lahko uvrstimo v kategorijo biometričnih osebnih podatkov. Glede na to, da so izvajalci in avtorji skladb v javnosti znane osebe, je iz posnetkov mogoče prepoznati izvajalce, na podlagi posameznih glasovnih značilnosti, avtorje glasbe pa tudi na podlagi osebnega stila komponiranja oz. pisanja besedil. Ob tem se je skliceval tudi na dejstvo, da morajo prijavljene skladbe na javni razpis Popevka 2018, izpolnjevati kriterij še neobjavljenega dela in da po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve, uživajo enako varstvo kot samo delo (6. člen). Avtor pa ima izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno (17. člen ZASP). Ker do porabe javnih sredstev ali do sklenitve pogodbe z neizbranimi prijavitelji v obravnavanem primeru ni prišlo, je organ ocenil, da vloge neizbranih kandidatov z vsemi prilogami, ki so izvorno povezane s postopkom izbora »Popevka 2018«, niso javno dostopne informacije, saj vsebujejo podatke, ki se nanašajo na posameznika in s katerimi lahko fizično osebo neposredno ali posredno identificiramo s sklicevanjem na enega ali več, za osebo značilnih dejavnikov. Organ je ugodil prosilcu v delu, ki se nanaša na izbrane skladbe, in prosilcu omogočil poslušanje posnetkov izbranih skladb v prostorih organa. V zvezi z dostopom do imen članov strokovne komisije in njihovih strokovnih izhodišč je organ menil, da predstavljajo izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V 22. členu Pravil je določeno, da so selekcija posameznih članov strokovne komisije in ocene članov strokovne žirije tajne. Javni sta samo končna selekcija in končni izbor strokovne komisije oz. strokovne žirije. Imena članov strokovne komisije in strokovne žirije se javno objavijo neposredno na festivalu oz. takoj po koncu festivala. Merila oz. selekcija posameznih članov strokovne komisije nedvomno sodijo med dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa in kaže na način notranjega razmišljanja organa. Komisija je na podlagi strokovnih izhodišč članov ocenjevala posamezne skladbe in se opredeljevala do skladb z vidika primernosti za tekmovanje, možnostjo priredbe, kakovostjo itd. Iz strokovnih izhodišč, ki opisujejo selekcijske kriterije posameznega člana strokovne komisije, lahko posredno razberemo tudi, kdo so člani. Deli imenovanja so namreč življenjepisi članov, kjer je mogoče brez težav razbrati, kdo je kdo. Pa tudi kvalitativna merila nikakor niso anonimna ali splošna, saj jih posamezniki zapišejo na podlagi svojih znanj, izhodišč in videnj - npr. urednik zagovarja uredniško videnje, akademski glasbenik presoja akademska merila ipd. V Pravilih so kriteriji ocenjevanja navedeni v 9. členu in opredeljujejo osnovni okvir v prvem krogu ocenjevanja, v nadaljnjih krogih pa ocenjevanje poteka na podlagi predhodno oddanih strokovnih izhodišč, ki natančno opisujejo selekcijske kriterije vsakega posameznega člana strokovne komisije, v skladu z lastnim pogledom na sociološko vlogo glasbe v sodobnem svetu ter s poudarkom na razvoju popularne glasbe. Tekmovalci so torej seznanjeni s kriteriji ocenjevanja, saj pravila opredeljujejo osnovni okvir. Komisija je strokovno zaprt krog ocenjevalcev, ki posamično in skupaj odkrito in kar se da nepristransko razpravljajo in ocenjujejo prijavljena dela. Organ je pojasnil, da je vzrok za nerazkrivanje imen članov strokovne komisije in strokovne žirije pred zaključkom festivala tudi v tem, da so lahko pri »Popevki« za razliko od ostalih festivalov člani strokovne komisije kasneje imenovani tudi v strokovno žirijo festivala. To je sploh pomembno zato, ker se za vse skladbe naredijo novi aranžmaji in člani komisije/žirije lahko tudi ocenijo, kaj je iz skladbe v procesu od demo posnetka do izvedbe na festivalu nastalo. Pritiskom, poskusom vplivanja na izbor ter nadlegovanju zainteresirane javnosti se zaradi izpostavljenosti člani komisije ne morejo izogniti, to pa pri njih povzroča stres in motnje ter vpliva na avtonomnost in nepristranskost delovanja člana strokovne komisije. Ker je v Sloveniji žal premalo strokovnjakov, ki bi jih lahko imenovali za člane strokovne komisije oz. žirije, saj prav zaradi neprijetnih izkušenj in pritiskov v obdobjih, ko so bila imena članov znana, nekateri odklanjajo sodelovanje, je vzrok za nerazkrivanje njihovih imen pred zaključkom festivala tudi v tem. Razkritje teh podatkov pred zaključkom festivala bi nedvomno škodovalo izvedbi festivala. Pravila določajo nejavnost informacij le do zaključka festivala, zato se bo javnost z imeni članov strokovne komisije in žirije ter preostalo dokumentacijo lahko seznanila po zaključku festivala »Popevka 2018«. Glede na to, da se iz strokovnih izhodišč ne da izločiti podatkov, ki razkrivajo identiteto članov strokovne komisije, je bilo treba na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v celoti zavrniti dostop do imen članov strokovne komisije in strokovnih izhodišč. Ker izbor in zaključno ocenjevanje prijavljenih skladb na festivalu »Popevka 2018« v času obravnave zahteve prosilca ni končano, je organ v povezavi z 22. členom Pravil na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil dostop do ocen skladb, ki so izpolnjevale formalne pogoje razpisa in nadaljnje kroge ocenjevanja ter dostop do prilog k zapisniku.

Prosilec je 8. 6. 2018 zoper zavrnilni del odločbe, št. 0901-007/2018/1 z dne 22. 5. 2018, vložil pritožbo. Navedel je, da mu je organ neupravičeno zavrnil dostop do informacije o članih strokovne komisije in njihovih izhodiščih za ocenjevanje prijav. Prosilec je menil, da se 22. člen Pravil nanaša zgolj na strokovno žirijo in ocenjevanje skladb na tekmovalnem večeru, podatki pa  ne morejo biti tajni, saj se pri tem organ ni skliceval na Zakon o tajnih podatkih. Prav tako po mnenju prosilca niso izpolnjeni kriteriji za uporabo izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ bi lahko festival namreč izvedel tako, da bi k sodelovanju po lastni presoji povabil določene izvajalce. V tem primeru bi postopek odločanja o povabilu predstavljal informacijo v zvezi z notranjim delovanjem organa. Ker pa je organ izbor skladb izvedel na podlagi javnega poziva z objektiviziranimi kriteriji in se za izvedbo natečaja za izbor sklad za Popevko 2018 uporabljajo določila o javni obljubi nagrade iz 1. odseka 5. oddelka Obligacijskega zakonika, je pravno zavezan na festival uvrstiti tiste osebe, ki predložijo skladbe, ki po mnenju strokovne žirije najbolj ustrezajo postavljenim kriterijem. Izhodišča strokovne komisije in ocene, ki jih člani komisije na podlagi teh izhodišč pripišejo posameznim skladbam, neposredno vplivajo na pravni položaj tekmovalcev (pravico do podelitve nagrade - nastopa na festivalu), zaradi česar ni mogoče trditi, da se nanašajo zgolj na notranje delovanje organa. Prav tako je neosnovana trditev organa, da bi zaradi razkritja dokumentacije o postopku izbire skladb lahko prišlo do motenj pri delovanju organa, saj je izbor pesmi in izvajalcev, ki se bodo uvrstili na festival, že zaključen, rezultati pa objavljeni. Na člane strokovne komisije torej ni mogoče več (nezakonito) vplivati, saj se odločitev o uvrstitvi na festival ne more več spremeniti. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da Pravila ne prepovedujejo, da bi kot član strokovne žirije na samem festivalu sodeloval posameznik, ki je naloge strokovne komisije opravljal predhodno. Tudi če se kasneje izkaže, da bi kateri izmed članov strokovne komisije iz predizbora dejansko sodeloval v strokovni žiriji na festivalu, lahko o tem, ali se bo to res zgodilo, ter o tem, kateri član bo to, prosilec v tem trenutku le ugiba, zato ni mogoče govoriti o dejanski grožnji za delo žirije na festivalu. Prosilec se tudi ni strinjal z zavrnitvijo dostopa do informacije o izhodiščih članov strokovne komisije za ocenjevanje prijav, češ da je mogoče iz strokovnih izhodišč, ki opisujejo selekcijske kriterije posameznega člana strokovne komisije, posredno razbrati, kdo so člani, iz življenjepisov, ki so del imenovanja članov strokovne žirije, kot trdi organ, pa neposredno. Nič od tega ne more biti razlog za zavrnitev, saj življenjepisov članov strokovne komisije prosilec ni zahteval, medtem ko je trditev, da lahko prosilec že iz strokovnih izhodišč posameznega člana neposredno določi, močno pretirana, obenem pa je dostop do strokovnih kriterijev odločilen za možnost presoje, ali je strokovna komisija svoje delo ustrezno opravila. Prosilec je navedel, da ob interesu prosilca kot enega izmed kandidatov za udeležbo na festivalu obstaja tudi interes splošne javnosti za nadzor nad zakonitostjo ravnanj organa pri izvedbi festivala Popevka 2018 in porabo za to namenjenih javnih sredstev. Tak nadzor pa je glede na obseg in vsebino informacij, do katerih je organ dostop dovolil, nemogoče izvesti. Tako npr. v delu, kjer je organ odobril dostop do seznama vseh prejetih prijav, ni mogoče razbrati niti, katere skladbe so zadostile formalnim pogojem razpisa in so bile v skladu s Pravili predložene v ocenjevanje strokovni komisiji, saj je organ tako rekoč prekril vse informacije. Poleg tega so z izjemo izbranih skladb prekriti tudi vsi naslovi skladb, zaradi česar kot avtor ne morem izvedeti niti informacij o svoji lastni prijavljeni skladbi. Organ svojo odločitev najprej utemeljuje z varovanjem avtorske pravice, ki naj bi obsegala in ščitila celo naslov avtorskega dela, nato pa z varovanjem osebnih podatkov neizbranih kandidatov. Razlikovanje med podatki avtorjev izbranih in avtorjev neizbranih skladb je organ utemeljil s trditvijo, da so slednji spričo dejstva, da njihova skladba ni bila izbrana za festival Popevka 2018, prosti vseh obveznosti do organa. To v skladu s Pravili izbora skladb za festival »Popevka 2018« sicer drži, vendar pa ni ustrezna utemeljitev ravnanja organa. Dejstvo je namreč, da je organ podatke pridobil in jih poseduje, kar pomeni, da mora tudi glede teh podatkov postopati na način, kakršen je določen v ZDIJZ. Navedeni zakon pa ne določa, da bi organ lahko oziroma moral posredovati zgolj podatke, na katerih ima avtorsko pravico. Prosilec je zato zahteval, da se mu omogoči dostop (poslušanje v prostorih organa) tudi do neizbranih skladb. Prosilec je menil, da bi organ pri dostopu do zahtevanih informacij moral na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ opraviti tudi tehtanje med javnim interesom za nadzor zakonitosti ravnanja organa na eni strani in interesom posameznikov, da se preprečijo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost tekmovalcev. Prosilec je trdil, da je že na prvi pogled očitno, da posamezniki, ki so svoje izdelke prijavili na festival Popevka 2018, svojih skladb, njihovih naslovov, svojih vokalnih karakteristik ipd. ne želijo ohraniti v zasebnosti. Skozi udeležbo na festivalu so namreč izrazili željo svoje skladbe (in z njimi povezane »osebne podatke«) posredovati kar najširšemu krogu javnosti in doseči čim večjo prepoznavnost. Prosilec se je strinjal, da je festival zaradi izvajanja predhodno nepredvajanih skladb za javnost bolj zanimiv, telefonsko glasovanje o zmagovalcu pa pravičnejše, a glede na dejstvo, da ZVOP-1 ne ščiti interesov organa in da izvajalci nimajo interesa, da se njihove skladbe ohranjajo v zasebnosti, je po opravljenem tehtanju iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ nedvomno mogoče ugotoviti, da javni interes za nadzor nad zakonitostjo delovanja in porabe javnih sredstev organa prevlada nad razlogi za omejitev dostopa do informacij javnega značaja. Prav tako se prosilec ni strinjal z obrazložitvijo pri dostopu do neizbranih skladb, da gre za avtorska dela, ki so varovana z avtorsko pravico, kar daje avtorjem pravico, da odločajo o prvi objavi dela. Organ namreč ni upošteval, da se objava po 3. členu ZASP nanaša le na priobčitev dela javnosti, kar pomeni da se delo poleg družinskim članom in znancem priobči še večjemu številu oseb (2. člen ZASP). Predvajanje posnetka prosilcu, enemu posamezniku, torej ne more šteti za objavo avtorskega dela. Če pa bi prevzeli definicijo objave, ki jo implicitno sprejema organ (tj . da bi tudi predvajanje posnetka prosilcu pomenilo objavo), bi morali ugotoviti, da je delo že bilo prvič objavljeno s tem, ko so ga poslušali člani strokovne komisije. Zavrnitev dostopa do posnetkov neizbranih skladb je za prosilca problematična tudi zato, ker je organ k izvajalcem dodal tudi avtorje, češ da jih je moč prepoznati na podlagi besedila in glasbe, čeprav niso vsi znane osebnosti. Prosilec je v zaključku svoje pritožbe še navedel, da se strinja, da je glas posameznika lahko osebni podatek, vendar se v konkretnem primeru ne nahaja v zbirki osebnih podatkov (ni dostopen na podlagi meril ali kriterijev, ki bi omogočali njegovo uporabo ali združevanje) , zato se ZVOP-1 za uporabo tega podatka ne uporablja.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 0901-007/2018/1, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, saj se nahajajo v materializirani obliki, organ z njim razpolaga, po svoji vsebini pa pomenijo informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa. Sporno je, ali so zahtevane informacije tudi prosto dostopne. Iz pritožbe prosilca z dne 8. 6. 2018 izhaja, da se v celoti ne strinja z zavrnitvijo, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do:

  1. seznama vseh prejetih prijav in zvočnih posnetkov neizbranih skladb,
  2. sestave strokovne komisije, strokovnih izhodišč posameznih članov strokovne komisije in zapisnika s prilogami ter
  3. ocen posameznih skladb, ki so izpolnjevale formalne pogoje razpisa, in potek nadaljnjih krogov ocenjevanja.

V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. varstvo osebnih podatkov) in na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. notranje delovanje organa).

  1. Seznam vseh prejetih prijav in zvočni posnetki neizbranih skladb

Organ je prosilcu posredoval seznam izbranih sklad (brez elektronskega naslova in telefonske številke prijavitelja) ter mu tudi omogočil poslušanje le-teh, zavrnil pa mu je dostop do seznama neizbranih sklad (in poslušanje le-teh) s sklicevanjem na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. izjema varstva osebnih podatkov. IP je vpogledal v seznam prijavljenih skladb in ugotovil, da ta vsebuje: zaporedno številko, ime in priimek avtorja, ime in priimek izvajalca, naslov skladbe, opombe, elektronski naslov in telefonsko številko prijavitelja skladbe ter poslane datoteke. IP je tako ugotovil, da so pritožbene navedbe, da se glas posameznika v konkretnem primeru ne nahaja v zbirki osebnih podatkov, neutemeljene, saj je bila del razpisne dokumentacije tudi zahteva, da prijavitelj poleg prijavnega obrazca prek spletnega obrazca naloži tudi MP3 tonskega zapisa skladbe (demo posnetek z vokalom). Nedvoumno je, da je organ s seznamom prijavljenih skladb ustvaril zbirko, ki vsebuje vse zgoraj naštete podatke, med katerimi je vsaj en osebni podatek.

IP je ugotovil, da so prijavitelji skladb lahko zgolj fizične osebe, saj iz razpisne dokumentacije izhaja, da se na razpis lahko prijavijo vsi avtorji skladb (glasbe, besedila, priredbe oz. aranžmaja) in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izpolnjujejo v tem razpisu določene pogoje[1]. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP; v nadaljnjem besedilu ZASP) v 10. členu določa, da je avtor fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo. Pojem »izvajalec« pa se prav tako nanaša na fizično osebo, saj po prvem odstavku 118. člena pomeni igralca, pevca, glasbenika, plesalca in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela. V primeru izvajalcev, ki sodelujejo pri izvedbi v skupini, pa so le-ti dolžni pooblastiti enega izmed članov kot svojega zastopnika, tako da prijavitelj ne more biti npr. glasbena skupina kot taka, ampak njen zastopnik, tj. fizična oseba. Nedvoumno je, da (v času izdaje izpodbijane odločbe) veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), na katerega se sklicuje ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena, kot osebni podatek določa katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega se po ZVOP-1 uvršča organ, določa 9. člen ZVOP-1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Glede na to, da so prijavitelji fizične osebe, so imena in priimki, elektronski naslovi in telefonske številke, ki jih vsebuje seznam, njihovi osebni podatki, prijavljene skladbe pa ustvarjeno delo, s katerim konkurirajo na javnem razpisu.

Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz tretje točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je ugotovil, da je odločitev organa, da prosilcu razkrije podatke v zvezi z izbranimi skladbami skladna s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do podatkov dovoli, ko gre za podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter primere, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače). Po 28. členu Pravil izbora skladb za festival »Popevka 2018«[2] (v nadaljnjem besedilu Pravila) se zmagovalcu festivala in še štirim nagrajencem, in sicer za najboljše besedilo, za najboljšo interpretacijo, za najboljšo priredbo ter za najobetavnejšega avtorja ali izvajalca, podelijo tudi nagrade v obliki priznanj/plaket ipd. ali kot finančne nagrade. Iz pogojev sodelovanja na festivalu »Popevka 2018« izhaja tudi, da bo organ z vsemi prijavitelji skladb, ki bodo izbrane v tekmovalni program »Popevke 2018«, sklenil pogodbo, s katero se bodo uredile medsebojne pravice in obveznosti strank glede udeležbe na festivalu, izvajanja skladbe ter izdaje festivalskega albuma, kar pa ni moč reči tudi za neizbrane skladbe. Posebej Pravila v drugem odstavku 10. člena določajo, da javna objava končnega izbora skladb pomeni, da so vse neizbrane skladbe proste vseh obveznosti do organa in organ ne pridobi na njih nobenih materialnih ali drugih pravic. Tako so s porabo javnih sredstev (ne)posredno povezane zgolj izbrane skladbe strokovne komisije, ki so predstavljene v tekmovalnem večeru. To pomeni, da so podatki preostalih prijaviteljev in skladb, s katerimi so konkurirali na javnem razpisu, zaupni, saj IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje. Obljube tovrstnih nagrad namreč ne moremo šteti za zadostno pravno podlago za razkrivanje podatkov o imenih in priimkih vseh avtorjev in izvajalcev prijavljenih skladb, njihovih naslovov in zvočnih posnetkov.

ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo, da gre pri podatkih o avtorjih in izvajalcih neizbranih skladb, njihovih naslovih in zvočnih posnetkih, za poslovne skrivnosti v smislu gospodarskega prava, je odločilno, da prijavitelj skladbe, ki je lahko avtor ali/in izvajalec pri skladbi, sodeluje na razpisu kot zastopnik vseh avtorjev in izvajalcev pri posamezni skladbi, ti pa s posameznimi skladbami kot imetniki materialnih avtorskih pravic vstopajo na trg z uporabniki teh avtorskih del, ter se tako ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo. Ker opravljajo dejavnost na trgu so tako po mnenju IP izenačeni z gospodarskimi subjekti, s tem pa lahko sledimo terminologiji in metodiki Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljnjem besedilu ZGD-1). ZGD-1 v drugem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (drugi odstavek 40. člena ZGD-1). To pomeni, da so, tako prvostopenjski organi kot pritožbeni organ v primerih, ko lahko pride v poštev izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne le upravičeni ampak tudi dolžni paziti na to, ali so zahtevani podatki take narave, da je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glede na to, da se na razpis lahko prijavijo le avtorska dela, ki še niso bila predvajana javnosti, je očitno, da bi prizadetim strankam z razkritjem njihovih del nastala občutna škoda (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).

Skladbe kot glasbeno delo z besedilom ali brez besedila so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so varovana dela po ZASP. Prav tako enako varstvo kot samo delo uživajo tudi osnutek, sestavni deli in naslov avtorskega dela, ki so sami po sebi individualne intelektualne stvaritve (6. člen ZASP). Po 15. členu ZASP je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Avtor pa ima po 17. členu ZASP izključno pravico odločiti, ali, kdaj in kako bo njegovo delo prvič objavljeno. S tem je ustvarjalec nekega dela (konkretno prijavljene skladbe) nagrajen z »ekskluzivo« nad izkoriščanjem svojega lastnega dela in truda, in bi kakršnokoli drugačno ravnanje tretjih oseb lahko vplivalo na njegov položaj na trgu in mu s tem povzročalo občutno škodo. Tudi posamezni izvajalci imajo izključno pravico npr. dajanja na voljo javnosti fonogramov in videogramov s svojo izvedbo (121. člen ZASP). Za določitev nekega podatka kot predmeta poslovne skrivnosti je pomembno tudi to, da je bilo glasbeno delo znano le določenemu in omejenemu krogu ljudi, kar izhaja tudi iz 2. člena Pravilnika, ki določa, da se na javni razpis lahko prijavijo vsi avtorji glasbe in besedila ter izvajalci, katerih skladba na dan prijave na javni razpis med drugim še ni bila priobčena javnosti. Glede na to, da avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela (14. člen ZASP), se lahko ta stvaritev do odločitve avtorja o prvi objavi varuje kot poslovna skrivnost. Le tako se nosilci avtorskih in drugih sorodnih pravic lahko obnašajo poslovno, tržno, ekonomsko zanimivo, hkrati pa onemogočajo kakršnokoli protipravno prilaščanje njihovih stvaritev. Poleg tega ne gre spregledati, da je Republika Slovenija tudi pogodbenica Bernske konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Uradni list SFRJ-MP, št. 14/1975 in 4/1986, Uradni list RS št. 24/1992, Uradni list RS-MP, št. 9/92, št. 3/07), ki je mednarodna pogodba o zaščiti avtorskih del. Ta v 3. členu določa, da varstvo po tej konvenciji uživajo avtorji državljani katere izmed držav unije glede svojih objavljenih in neobjavljenih del, izvedba nekega glasbenega dela pa ne pomeni objave.

Iz navedenih razlogov je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevo po razkritju imen in priimkov avtorjev in izvajalcev neizbranih skladb, njihovih naslovov in zvočnih posnetkov, neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega oz. tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (2. točka izreka te odločbe). Odločitev prvostopenjskega organa je bila zakonita (zahtevi se ne ugodi), čeprav je bila v delu dostopa do naslovov neizbranih skladb in zvočnih posnetkov obrazložena z napačnimi razlogi. Zato je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev dostopa do naslovov neizbranih skladb in njihovih zvočnih posnetkov (dostop do navedenih podatkov se zavrne zaradi obstoja poslovne skrivnosti prijavitelja kot avtorja ali izvajalca skladbe), pritožbo pa zavrnil.

  1. Sestava strokovne komisije, strokovna izhodišča posameznih članov strokovne komisije in zapisnik s prilogami

Organ je dostop do imen in priimkov članov strokovne komisije, zadolžene za izbor skladb, ki so se predstavile na festivalu, zavrnil s sklicevanjem na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obstoj te izjeme morata biti izpolnjena dva kriterija, in sicer (1) podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in (2) razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Organ izpolnjevanje prvega kriterija v izpodbijani odločbi ni posebej opredelil oz. ni obrazložil, kako je prišel do zaključka, da gre pri podatkih o članih strokovne komisije za informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa. V teoriji se za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem štejejo podatki za notranjo rabo organa (npr. lastni dokumenti, zapisniki o posvetovanju in glasovanju, interne zabeležke ipd.), iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa ter njegova notranja politika. S to izjemo se torej varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Varujejo se torej podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Po oceni IP sklep o imenovanju strokovne komisije, zadolžene za izbor skladb, ki so se predstavile na festivalu, ni dokument, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa – torej prvi kriterij za obstoj izjeme ni izpolnjen. Že iz narave stvari namreč izhaja, da je bil namen sklepa imenovati strokovno komisijo, ki bo izmed vseh prijavljenih skladb na javnem razpisu izbrala tiste, ki se bodo predstavile na samem festivalu. Namen ustanovitve strokovne komisije torej ni bil urejanje notranjih razmerij oz. procesov v samem organu, ampak je delovanje strokovne komisije pomembno poseglo v pravice in obveznosti oseb izven organa, tistih posameznikov, ki so se prijavili na predmetni javni razpis. IP je v tem delu sledil pritožbenim navedbam, da je delovanje članov strokovne komisije neposredno vplivalo na pravni položaj tekmovalcev (pravico do nastopa na festivalu), pri čemer gre za tipičen primer »zunanjega delovanja«, kot delovanja javnega sektorja nasproti zunanjim subjektom, prijaviteljem skladb. Postopek imenovanja in delovanja strokovne komisije urejajo Pravila, ki sta jih sprejela direktorica TV Slovenija in generalni direktor RTV Slovenija. Naloga članov strokovne komisije je izbor skladb, ki se bodo predstavile v tekmovalnem večeru festivala »Popevka 2018«. Torej gre za nalogo, ki jo je organ prenesel na člane strokovne komisije in se zato utemeljeno pričakuje, da je postopek izbora skladb v tem delu (kdo so sploh tisti, ki izbor opravijo) pregleden. Kljub temu, da 22. člen Pravil določa, da se imena članov strokovne komisije in strokovne žirije javno objavijo neposredno na festivalu, oz. takoj po koncu festivala, je pri dostopu do informacij javnega značaja v zvezi s člani komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov treba upoštevati 10. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba). Ta določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi: javni razpis in razpisno dokumentacijo, člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov, prejemnike in višino prejetih sredstev ter zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev.

Hkrati je IP ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen niti drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ, na čigar strani je dokazno breme, je v izpodbijani odločbi navedel, da so vzroki za nerazkrivanje imen članov strokovne komisije sledeči:

  • z izpostavljenostjo članov strokovne komisije se ti ne bi mogli izogniti pritiskom, poskusom vplivanja na izbor ter nadlegovanju zainteresirane javnosti,
  • pritiski bi pri njih povzročali stres in motnje, kar bi vplivalo na avtonomnost in nepristranskost delovanja samega člana,
  • da je v Sloveniji žal premalo strokovnjakov, ki bi jih lahko imenovali za člane strokovne komisije oz. žirije, saj prav zaradi neprijetnih izkušenj in pritiskov v obdobjih, ko so bila imena članov znana, nekateri odklanjajo sodelovanje.

Škoda, ki jo je navedel organ, po mnenju IP ne prestane škodnega testa iz predmetne izjeme. Upravno sodišče RS je v sodbi, št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011, zavzelo izrazito restriktivno razlago predmetne izjeme. V sodbi je zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. Po mnenju IP organ temu standardu v izpodbijani odločbi ni zadostil iz več razlogov. Prvič, postopek odločanja strokovne komisije je zaključen. Tudi če so lahko posamezni člani strokovne komisije imenovani v strokovno žirijo, ki ocenjuje skladbe na tekmovalnem večeru (kot to dopuščajo Pravila), to še ne pomeni, da bodo ti tudi dejansko imenovani. Član strokovne komisije praviloma o prijavljenih skladbah ne bo več odločal. Teoretična možnost, da bo isti član imenovan tudi v strokovno žirijo pa ne pomeni, da bi v tem primeru dejansko kdo poskušal vplivati na njegovo delo. Poleg tega Pravila za ocenjevanje strokovne žirije na tekmovalnem večeru določajo, da se točke vseh članov strokovne žirije seštejejo in se v nadaljnji krog tekmovanja uvrstijo prve tri skladbe, ki prejmejo najvišje število točk. Drugič, tudi če bi kdo dejansko poskušal vplivati na delo strokovne komisije, to ne more biti razlog, da podatki o članih strokovne komisije, ki vodi postopek javnega razpisa, niso dostopni javnosti. Vsak član komisije, bodisi imenovan vanjo kot javni uslužbenec, bodisi kot zunanji član, ki začasno opravlja javno funkcijo, se mora zavedati odgovornosti svojega dela in dejstva, da s svojim delovanjem vpliva na odločitve o pravicah posameznikov, strokovna komisija kot takšna pa mora biti svoje odločitve sposobna argumentirati in se ne more skrivati za anonimnostjo. Poskusi vplivanja na odločitve raznih komisij, ki vodijo postopke javnih razpisov, lahko predstavljalo znake kaznivega dejanja, na kar se je treba ustrezno odzvati in takšna dejanja prijaviti organom pregona, ne pa dela opravljati v anonimnosti. Tretjič, če bi pristali na takšen argument za zavrnitev dostopa (da bi posredovanje podatkov o članih razpisne komisije pomenilo možnost pritiska nanje), bi to pomenilo, da javnosti ne bi bili dostopni podatki o sestavi nobene komisije, ki odloča v javnem sektorju, prav tako pa bi bili varovani podatki o javnih uslužbencih in funkcionarjih, ki vodijo upravne postopke in odločajo o pravicah in obveznostih strank. Javnosti bi bili tako npr. nedostopni podatki o sestavah komisij v postopkih javnega naročanja, podatki o policistih, ki izrekajo globe, podatki o inšpektorjih, ki vodijo posamezne inšpekcijske postopke, podatki o sodnikih, ki izrekajo zaporne kazni. V vseh tovrstnih primerih (in seveda še številnih drugih) namreč obstajajo možnosti pritiska na te osebe in možnosti vplivanja na njihove odločitve. Povsem jasno je, da je cilj nepristranskega, strokovnega in neodvisnega delovanja organov javnega sektorja (in tudi komisij, ki delujejo v njihovem imenu) mogoče zagotoviti le s transparentnostjo postopka, ne pa s prikrivanjem podatkov, kdo, na podlagi česa in na kakšen način je vodil postopek in odločal v imenu in za račun organa. Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v primeru imen in priimkov članov strokovne komisije ni podana.

Pri podatkih o imenu in priimku članov strokovne komisije pa ne gre niti za varovane osebne podatke. Pri razkrivanju tovrstnih podatkov je treba namreč upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Vsi člani strokovne komisije so bili v komisijo imenovani s sklepom organa in so torej v imenu in za račun organa opravljali javno funkcijo.

V zvezi s strokovnimi izhodišči posameznih članov strokovne komisije, je IP ugotovil, da izpolnjujejo tako prvi kot drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je organ navedel v izpodbijani odločbi, so vsi prijavitelji seznanjeni s kriteriji ocenjevanja, saj Pravila v 9. členu opredeljujejo osnovni okvir, v 7. členu pa določajo, da člani strokovne komisije oblikujejo svoj izbor na podlagi kvalitativnih meril in izberejo skladbe na podlagi umetniških, estetskih, inovativnih (izvornih), produkcijskih ter žanrsko-glasbenih meril. Torej so vsi sodelujoči vnaprej seznanjeni z merili in pogoji. Niso pa seznanjeni s strokovnimi izhodišči, ki vsebujejo selekcijske kriterije vsakega posameznega člana strokovne komisije, v skladu z lastnim pogledom na sociološko vlogo glasbe v sodobnem svetu ter s poudarkom na razvoju popularne glasbe. Ta izhodišča po mnenju IP predstavljajo dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa. Iz vsebine zahtevanih informacij je moč razbrati osebno stališče posameznikov, njihove osebne poglede o vlogi glasbe in razumevanju popularne glasbe. Kot je navedel organ je komisija strokovno zaprt krog ocenjevalcev, ki posamično in skupaj odkrito in kar se da nepristransko razpravljajo in ocenjujejo prijavljena dela. Da gre pri nadaljnjih krogih ocenjevanja za osebna stališča (mnenja) članov strokovne komisije, kaže tudi navedba organa, da lahko strokovna komisija predlaga popravke in načine izboljšave glasbenega dela. Če bi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa, zato je pri zahtevanem dokumentu izpolnjen tudi drugi kriterij.

Iz navedenih razlogov je pritožba prosilca v delu, ki se nanaša na zahtevo po razkritju imen članov strokovne komisije utemeljena, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je že ugotovil, da v zvezi z dostopom do imen in priimkov članov strokovne komisije, obstoj izjeme notranjega delovanja ni podan (prav tako ne izjema varstva osebnih podatkov), zato je organu še naložil, da prosilcu posreduje tudi zapisnik v celoti (brez prilog, ki so strokovna izhodišča in mnenja). Glede na to, da je lastnoročni podpis vsakega člana strokovne komisije povezan z njegovim delom v strokovni komisiji, njegov podpis ni varovan osebni podatek. Vsak član strokovne komisije s svojim podpisom zagotavlja verodostojnost podatkov v zapisniku, zato pravno podlago za razkritje predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. V delu, ki se nanaša na razkritje strokovnih izhodišč in mnenj, je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

  1. Ocene skladb, ki so izpolnjevale formalne pogoje razpisa, in potek nadaljnjih krogov ocenjevanja

V zvezi z ocenami skladb in potekom nadaljnjih krogov ocenjevanja IP poudarja, da kot pritožbeni organ presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, pri čemer je vezan na dejansko stanje, kot je obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe. Ocene skladb posameznega člana strokovne komisije so dokument, ki je nastal v zvezi z delovanjem organa. Ob dejstvu, da festival v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe še ni bil zaključen, bi razkrivanje kakršnih koli ocen v predhodnih fazah vplivalo na potek nadaljnjega tekmovanja in ocenjevanja, zato je IP ugotovil, da je v navedenem primeru prav tako izpolnjen drugi kriterij za obstoj izjeme notranjega delovanja, tj. razkritje podatka (ocen) bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pritožba prosilca je tako tudi v tem delu neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da je razkritje vseh zahtevanih dokumentov v javnem interesu, zato je IP v pritožbenem postopku ugotavljal tudi, ali gre v obravnavani zadevi za izjemo od izjeme, in sicer ali gre za situacijo iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov, varstvo poslovne skrivnosti ali notranje delovanje ne sodijo. Pri izvedbi škodnega testa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ gre za tehtanje, s katerim mora organ (uradna oseba, IP kot pritožbeni organ, upravno sodišče) pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – v konkretnem primeru nad izjemami po 2., 3. in 11. točki prvega odstavka ZDIJZ, obstoj katerih je ugotovil IP v pritožbenem postopku. Določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je dopustno uporabiti le v izjemnih primerih, ki v obravnavani zadevi niso izkazani. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij (v celoti) na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

Javni interes ne more biti izkazan niti s pritožbenimi navedbami, da izvajalci nimajo interesa, da se njihove skladbe ohranjajo v zasebnosti, da posamezniki, ki so svoje izdelke prijavili na festival, svojih skladb, njihovih naslovov, svojih vokalnih karakteristik ipd ne želijo ohraniti v zasebnosti in da so z udeležbo na festivalu izrazili željo svoje skladbe (in z njimi povezane "osebne podatke") posredovati kar najširšemu krogu javnosti ter doseči čim večjo prepoznavnost. Organ je prosilcu omogočil pridobitev podatkov v zvezi z izbranimi skladbami, samo prijavo na javni razpis ali natečaj pa ni moč razumeti kot odpoved vsem pravicam, ki jih imajo prijavitelji kot fizične osebe ali kot avtorji oz. izvajalci, sploh če je posameznikova prijava na izboru neuspešna, torej da posameznik ni bil izbran.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da se bo z ugoditvijo zahtevi predvajal posnetek samo enemu posamezniku, tj. prosilcu, je IP ugotovil, da ni utemeljena. ZDIJZ namreč določa, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam in tako daje možnost vsakomur, da zahteva informacije javnega značaja (5. člen ZDIJZ). Tako prvostopenjski kot pritožbeni organ sta dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem (lat. erga omnes), ne le prosilcu. S tega vidika prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da prosilec kot avtor ne more izvedeti niti informacij o svoji lastni prijavljeni skladbi. Pri presoji vprašanja, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, se namreč presoja vsebina same informacije, ne pa interesi prosilca za pridobitev te informacije, čeprav je organu (tudi) sam posredoval del informacij. Informacije javnega značaja so namreč prosto dostopne vsakomur ne glede na njegov pravni interes ali položaj (5. člen ZDIJZ) in ZDIJZ ob tem ne pozna nobenih privilegiranih prosilcev.

Upoštevajoč zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravni zadevi, št. 090/135/2018, je IP na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo delno odpravil in odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati informacije javnega značaja kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu je IP prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe). IP je namreč ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. V delu, kjer je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je IP v tej odločbi navedel pravilne razloge (ne gre za varovane osebne podatke, ampak za poslovno skrivnost), pritožbo pa zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                                           

svetovalka pri IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Javni razpis dostopen na https://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_02_15-sp-besedilo_razpisa_popevka_2018.pdf.

[2] Dostopna na http://www.rtvslo.si/files/razpisi_natecaji/2018/2018_03_30-popevka_2018_pravila_za_sodelovanje_na_festivalu-1.pdf.