prosilka - Komisija za preprečevanje korupcije

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala posredovanje kopij poročil o premoženjskem stanju za točno določeno osebo. Organ je njeno zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov ter zaradi neobstoja dokumenta. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila, upoštevajoč prakso IP in Upravnega sodišča RS, da se v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi z določeno fizično osebo, dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (sodba IU 1588/2012-20, z dne 19. 2. 2014), odločitev organa v konkretnem primeru pravilna in zato zavrnil pritožbo prosilke.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-134/2018/2
Datum: 19. 6. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), ………., ki jo zastopa Odvetniška pisarna Platovšek d.o.o., odvetnica Nataša Platovšek Vrbinc, Letališka 32, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 6. 2018, zoper odločbo št. 0900-16/2018-2 22002 z dne 15. 5. 2018, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 1. 6. 2018 zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-16/2018-2 22002 z dne 15. 5. 2018, se zavrne.

2.    Zahteva prosilke za povrnitev stroškov se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 17. 4. 2018 po pooblaščenki na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahtevala posredovanje kopij poročil o premoženjskem stanju za ………. za leti 2011 in 2012.

Z izpodbijano odločbo je organ zahtevo po posredovanju kopije poročila o premoženjskem stanju za dotično osebo za leto 2011 zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov, zahtevo po posredovanju kopije poročila o premoženjskem stanju za leto 2012 pa zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Zoper odločitev organa je prosilka dne 1. 6. 2018 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je poročilo o premoženjskem stanju za leto 2011 za dotično osebo informacija javnega značaja, da zahtevani podatki ne sodijo med osebne podatke, ki so predmet izjeme po ZDIJZ ter da obveznost javne objave podatkov ni povezana z opredelitvijo informacije javnega značaja. Prosilka še izpostavlja, da organ pri odločanju ni upošteval specialne podlage, in sicer določbe 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOdv), na katero se je prosilka prav tako sklicevala v zahtevi in s tem izkazala svoj pravni interes. Prosilka drugostopenjskemu organu predlaga, da izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu ter ji povrne stroške postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Odstop pritožbe je IP prejel dne 13. 6. 2018.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Prav tako ni sporno, da na načelni ravni dokumenti, s katerimi razpolaga organ, in ustrezajo vsem trem osnovnim kriterijem, ki so predeljeni v prvem odstavka 4. člena ZDIJZ (gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija se nahaja v materializirani obliki), predstavljajo informacije javnega značaja. Kar pa seveda ne pomeni, da so tovrstne informacije avtomatično tudi prosto dostopne.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, se opredeljuje do navedbe prosilke, da prvostopenjski organ pri odločanju ni upošteval 10. člena ZOdv. Navedeni člen ureja samostojno in izvirno pravico odvetnika do pridobitve osebnih podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe od taksativno naštetih kategorij upravljavcev osebnih podatkov. Ta pravica ni izvedena iz pravice njegove stranke, čeprav je res, da je pogoj za njeno uveljavljanje obstoj pooblastilnega razmerja oziroma mandatne pogodbe med odvetnikom in stranko. Zakon namreč pravico veže na »opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi«. V konkretnem primeru pa je predmet presoje dokument, s katerim razpolaga organ, ki je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, zato je vprašanje odnosa med ZOdv in ZDIJZ, na kar opozarja prosilka, irelevantnega pomena.

Prosilka je od organa na podlagi določb ZDIJZ zahtevala posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določeno osebo, pri čemer je organ njeno zahtevo v enem delu zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, v drugem delu pa zaradi neobstoja dokumenta. Prosilka se pritožuje zoper odločitev organa zgolj v delu, v katerem je ta zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta zaradi varstva osebnih podatkov.

V zvezi z navedeno izjemo, IP pojasnjuje, da je dne 25. 5. 2018 stopila v veljavo Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki določa pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in pravila o prostem pretoku osebnih podatkov in varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do varstva osebnih podatkov. IP poudarja, da je temelj odločanja v upravni zadevi predpis, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje. Organ druge stopnje sme in mora torej odločati o zakonitosti prvostopenjske odločbe zgolj na temelju predpisa, ki ga je uporabil prvostopenjski organ. V konkretnem primeru je to Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1), ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane odločbe in ne morebiti Splošna uredba, ki velja v času vodenja tega pritožbenega postopka.

Upoštevajoč prakso IP in Upravnega sodišča RS, da se v zadevah, ko prosilci zahtevajo dokumente v zvezi z določeno fizično osebo, dostop zavrne na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (sodba IU 1588/2012-20, z dne 19. 2. 2014), IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v konkretnem primeru pravilna. Prav tako je Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. IU 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, potrdilo odločitev IP, da je mogoče zavrniti dostop do zahtevane informacije, ne da bi se do nje sploh opredelili, če bi že podatek o tem, ali zahtevana informacija obstaja ali ne, predstavljal kršitev varstva osebnih podatkov in s tem izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema varstva osebnih podatkov). 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. točko 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru prosilka zahtevala dokumente, ki se nanašajo na točno določeno osebo, pri čemer pa IP ni našel pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ob tem pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. 

IP zaključuje, da je bila odločitev organa v zavrnilnem delu odločbe, da se zavrne dostop do zahtevanega dokumenta, pravilna, zato je pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilke ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila    :
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka