prosilec - Ministrstvo za kulturo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval Poročila o odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji Ministrstva za kulturo. Organ je zahtevo zavrnil, ker zahtevana dokumentacija ne obstaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ, kljub zakonski zahtevi, zahtevanih poročil ni pripravil, zato je  IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

ODLOČBA:

Številka: 090-133/2018/5

Datum: 18.7.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi……..(v nadaljevanju prosilec), z dne 11.6.2018, zoper odločbo Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju organ) št. 090-24/2018/5, z dne 14.5.2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 11.6.2018 zoper odločbo Ministrstva za kulturo št. 090-24/2018/5, z dne 14.5.2018 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 10.4.2018 na Ministrstvo za javno upravo naslovil zahtevo za posredovanje Poročil o odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji Ministrstva za kulturo, od leta 2003 do 2017. Ministrstvo za javno upravo je dne 16.4.2018 delno odstopilo zahtevo na organ, glede posredovanja Poročil o odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji Ministrstva za kulturo, in sicer za leto 2006, 2010, 2011, 2015 in 2017.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-24/2018/5, z dne 14.5.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, naslovljeno na Ministrstvo za javno upravo ter njihove navedbe, da ne razpolagajo s podatki oz. poročili za leto 2006, 2010, 2011, 2015 in 2017, zato je bil del zahteve prosilca z dopisom št. 090-45/2018/2 z dne 16. 4. 2018 odstopljen v reševanje organu. Organ pojasnjuje, da informacija, ki jo zahteva prosilec, nedvomno izhaja iz delovnega področja organa, ker pa se ta ne nahaja v materializirani obliki in organ z njo ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Dne 11.6.2018 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-24/2018/5, z dne 14.5.2018, v kateri je navedel, da so predmetna poročila sicer dolžna pripraviti vsa ministrstva (in tudi drugi organi, ki odločajo v upravnih postopkih) vsako leto in jih, v roku 45 dni po preteku koledarskega leta, posredovati MJU RS kot določa 4. člen Pravilnika o vodenju evidence o upravnem postopku, v povezavi z 322. členom ZUP. Po mnenju prosilca "nepriprava" oz. "neposredovanje" predmetnih poročil predstavlja kršitev veljavne zakonodaje, katere kršitev sodi v pristojnost upravne inšpekcije ali Informacijskega pooblaščenca, zato je bila pritožba posredovana na oba omenjena organa. Prosilec še navaja, da je iz poročil organa, ki jih je prejel s strani MJU RS, razvidno, da so le-ta večkrat pomanjkljiva, da se začetna in končna stanja v zaporednih letih večkrat ne ujemajo, prav tako, po navedbah prosilca, ni vzpostavljenega nadzora nad upravnim poslovanjem in izvajanjem zakonskih obvez državnih organov.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-24/2018/8, z dne 12.6.2018, poslal IP.

IP je dne 21.6.2018, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Organ je pojasnil, da se pritožbeni postopki na drugi stopnji ne vodijo centralizirano, ampak po posameznih notranjih organizacijskih enotah, glede na vsebino zadeve. Za pripravo letnega poročila mora organ podatke o pritožbenih postopkih pridobiti od vsake notranje organizacijske enote posebej in jih združiti v skupno poročilo. Podatki se za pripravo letnih poročil iščejo in zbirajo ročno, po posameznih spisih. V zvezi s poročili, ki niso bila posredovana na MJU, je organ pojasnil, da je poročilo za leto 2017 v pripravi z zamudo, za nazaj pa organ poročil ni pripravil in z njimi ne razpolaga. IP je še vpogledal v spise posameznih zadev »Poročilo o delu pri odločanju v upravnih zadevah – upravna statistika«, iz katerih izhajajo delni podatki o številu pritožbenih zadev, skupnih poročil pa organ nima.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca dostop do Poročil o odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji Ministrstva za kulturo za leto 2006, 2010, 2011, 2015 in 2017.

IP bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil, poleg tega ni sporno, da gre za informacijo javnega značaja po splošni definiciji iz 1. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti obstajajo.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Izkazan pa mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Poleg tega IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.

Na podlagi ugotovitev na ogledu in camera ter pojasnila organa, iz katerega izhaja, da organ ni pripravil skupnih poročil iz delnih podatkov o številu pritožbenih zadev za leto 2006, 2010, 2011, 2015 in 2017, IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga.

Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP še dodaja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Posledično so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, pripraviti odgovora, pojasnila, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP posledično zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

IP ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih organ moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

Izhajajoč iz vsega navedenega pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pripravila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca                                                     

Informacijski pooblaščenec:          

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka