Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Društvo Proteus okoljsko gibanje Bela krajina - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, zavod Novo mesto

+ -
Datum: 16.09.2018
Številka: 090-128/2018
Kategorije: Okoljski podatki, Osebni podatek

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh analiz zemlje s kmetije v Črnomlju. Organ je zahtevo zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga oz. ker niso informacije javnega značaja, saj so del njegove tržne dejavnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in da gre pri dokumentih za okoljske podatke, ki so po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ »absolutno javne informacije javnega značaja«. To pomeni, da za okoljske informacije ne velja nobena izjema od prostega dostopa (tudi zaradi določil Aarhuške konvencije). Upravno sodišče RS pa je v sodbi, št. I U 1435/2016-38 z dne 18. 7. 2018, zavzelo stališče, da kadar gre za okoljske informacije, razlage pojma »delovno področje« iz ZDIJZ zaradi (sekundarnega) prava EU, ki vključuje tudi Aarhurško konvencijo, ni mogoče enostavno prenesti iz sistema razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo, saj to razmejevanje (kot ga zagovarja organ v izpodbijani odločbi), pravo EU in interpretacija le-tega s strani Sodišča EU (vključno z Aarhuško konvencijo) ne pozna.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-128/2018/7

Datum: 17. 9. 2018

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 IN 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi Društva Proteus, Zadružna cesta 33, 8340 Črnomelj, ki ga zastopa Niko Šuštarič (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 12. 7. 2017, zoper odločbo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavod Novo mesto, Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto (v nadaljnjem besedilu organ), št. 1699/2017 z dne 28. 6. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

  1. Pritožbi prosilca z dne 12. 7. 2017 zoper odločbo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavod Novo mesto, št. 1699/2017 z dne 28. 6. 2017, se delno ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopije sledečih dokumentov:
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3869 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5213 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3870 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3871 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5657 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3878 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3873 z dne 31. 7. 2013,
  • poročilo o preskusu, št. 05014/2010 z dne 22. 11. 2010,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3868 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5209 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5655 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5208 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3874 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1694 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5659 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1691 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5210 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1692 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5212 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1693 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5656 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3872 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3876 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3877 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5214 z dne 2. 8. 2012,
  • poročilo o preskusu, št. 05015/2010 z dne 22. 11. 2010,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5207 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3875 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3867 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5211 z dne 2. 8. 2012,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 463 z dne 13. 6. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 462 z dne 13. 6. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 460 z dne 13. 6. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 465 z dne 13. 6. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 466 z dne 13. 6. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 119 z dne 19. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 120 z dne 19. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 121 z dne 19. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 122 z dne 19. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izvid za hitri rastlinski nitratni test, št. vzorca 144 z dne 20. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca,
  • izvid za hitri rastlinski nitratni test, št. vzorca 145 z dne 20. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca ter
  • izvid za hitri rastlinski nitratni test, št. vzorca 146 z dne 20. 4. 2017, kjer je dolžan prekriti naslov pridelovalca.
  1. Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, opredeljene v 1. točki izreka te odločbe, zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 31. 5. 2017 na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh analiz zemlje s kmetije v lasti … iz Črnomlja, ki so bile organu predložene v zvezi z njegovo dejavnostjo v obdobju od novembra 2016 do junija 2017.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 1699/2017 z dne 28. 6. 2017, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, ne razpolaga. V razlogih je navedel, da je organ za osebo, ki jo je navedel prosilec, v obdobju od novembra leta 2016 do junija leta 2017 izvajal aktivnosti, povezane z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov v dveh primerih. Prvič, pri izvajanju javne naloge »Vnos podatkov in dokumentov za izdelane Programe aktivnosti v letih 2015 in 2016«, ki so jo izvajali v skladu s Programom dela organa za leto 2017 in v skladu z naročilom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugič, pri izvajanju čiste tržne dejavnosti, in sicer izvedbe storitve »Hitri talni/rastlinski N test in Načrt gnojenja« v mesecu aprilu in juniju 2017. Ti dve storitvi nista sestavni del izvajanja javne službe in jih proti plačilu lahko izvaja vsakdo, ki je primerno usposobljen in registriran za opravljanje tovrstnih dejavnosti na trgu. Kmetovalec je naročnik, plačnik in torej tudi lastnik dokumentov »Hitri talni/rastlinski N test ter Načrt gnojenja«. Organ je zato smatral, da tovrstni podatki niso informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, saj ti podatki ne kažejo na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog organa in se skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča pod opr. št. I Up 122/2006. V zvezi z izvajanjem javne naloge vnosa podatkov in dokumentov v aplikacijo je organ še navedel, da je obsegala izvajanje aktivnosti naročanja vlagateljev na vnos podatkov in dokumentov, preveritev in urejanje dokumentacije, skeniranje dokumentov (analiz tal s pripadajočimi gnojilnimi načrti), vnos podatkov in skenirane dokumentacije v aplikacijo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, podpis dokumentnega pooblastila, elektronski podpis in oddaja izpolnjenega obrazca v spletno aplikacijo, ki je v lasti Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. S podpisom dokumentnega pooblastila je vlagatelj (kmetovalec) pooblastil kmetijskega svetovalca (zaposlenega pri organu), da je v njegovem imenu v elektronsko aplikacijo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vnesel in elektronsko podpisal obrazec »Kontrolni vnos analiz tal in gnojilnih načrtov«. V pooblastilu je bilo navedeno, da vlagatelj pooblašča vnašalca izključno za izpolnitev in oddajo obrazca ter da pooblastilo preneha, ko pooblaščenec to dejanje opravi. Dokumenta analiza tal in gnojilni načrt sta last naročnika (kmetovalca), saj ju je slednji pridobil proti plačilu na trgu, torej izdelava analize tal in gnojilnega načrta nista del izvajanja javne službe, temveč sta izdelek, ki je rezultat izvajanja povsem tržne dejavnosti. Iz kratkega opisa aktivnosti je jasno, da je organ po pooblastilu kmetovalca (torej zanj oz. namesto njega) le izvedel vnos njegovih obstoječih analiz tal in gnojilnih načrtov v internetno aplikacijo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Organ ni lastnik ali upravljavec te aplikacije in zato tudi nima nikakršnih pooblastil za posredovanje informacij, ki so sestavni del baz podatkov, s katerimi upravlja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Poleg tega je prosilec v svoji zahtevi poimensko navedel osebo, za katero prosi za posredovanje navedenih podatkov. Zato je organ smatral, da bi tudi v primeru, ko bi na dokumentih prekril osebne podatke, ne mogel zagotoviti varstva osebnih podatkov fizične osebe, saj bi bili slednji zaradi izrecne poimenske navedbe v zahtevi prosilca določljivi oz. anonimizacija zaradi izrecne poimenske navedbe v zahtevi prosilca ni mogoča. Tako bi organ tudi v primeru, če bi razpolagal z informacijami javnega značaja, ki jih prosilec zahteva, zaradi dejstev, navedenih v prejšnjem odstavku, skladno z 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 6. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov, moral zahtevo prosilca zavrniti. Organ je tako ugotovil, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga.

Prosilec je 12. 7. 2017 zoper odločbo organa, št. 1699/2017 z dne 28. 6. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da je stališče organa, da zahtevane analize ne predstavljajo informacije javnega značaja, zmotno. Organ je pravna oseba javnega prava, ki kot javno nalogo izvaja tudi »splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju kmetijstva...« (2. in 4. člen Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici). Zaradi tega navedbe organa, da je njegova vloga pri izvajanju sicer javne naloge »Vnos podatkov in dokumentov za izdelane Programe aktivnosti v letih 2015 in 2016« odvisna samo od pooblastila kmeta in da nima svetovalne narave, ne držijo. Poleg tega je vsebina javne naloge opredeljena kot javna ne glede na pooblastilo naročnika. Pooblastilo je le formalni predpogoj, da se naloga izvede za konkretnega upravičenca. Pri tem so zahteve glede vrste podatkov in dokumentov za vnos vnaprej določene. Med temi so tudi podatki o analizi tal, kot to navaja organ sam. Prosilcu je znano, da organ sam analiz tal razen hitrih N testov ne dela, zato je analizo moral pridobiti naročnik sam, sicer organ svoje javne naloge ne bi mogel izvršiti. Prosilec je menil, da so izpolnjeni vsi trije pogoji za obstoj informacije javnega značaja, zato vztraja pri zahtevi, da se mu zahtevane analize zemlje posredujejo. Poleg tega gre pri zahtevanih dokumentih za okoljske podatke, ki so javni glede na določbe Zakona o varstvu okolja (4. točka drugega odstavka 110. člena ZVO-1). Gre namreč za sum škodljivih emisij v zemljo s pretiranim gnojenjem, kar neposredno ogroža podtalnico in samo rodovitnost zemlje, zato ima prosilec kot okoljska organizacija civilne družbe interes, da se ji zahtevane analize posredujejo. Iz istih razlogov, (ker gre za podatke o emisijah), velja izjema glede varovanja osebnih podatkov po 2. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in varstvo osebnih podatkov ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 1122/2018 z dne 5. 6. 2018, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je zaradi razjasnitve dejanskega stanja in ugotavljanja vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, pri organu 14. 6. 2018, na podlagi 11. člena ZInfP, opravil ogled brez prisotnosti strank, t.i. ogled in camera, in o tem sestavil zapisnik, št. 090-128/2018/3 z dne 14. 6. 2018. Sestavni del zapisnika so tudi Nmin testi za pridelovalca …, ki jih je organ izdelal v okviru svoje tržne dejavnosti.

IP je 19. 7. 2018 na organ naslovil poziv za dostavo vseh konkretnih zahtevanih analiz, ki jih je organ vnašal v aplikacijo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, skladno z javno nalogo po protokolu vnosa. Zahtevane dokumente je IP prejel 26. 7. 2018.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje zahtevanih dokumentov, ker organ z njimi ne razpolaga oz. ker gre za dokumente, ki niso informacije javnega značaja, saj so del njegove tržne dejavnosti.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Organ je na ogledu in camera sicer zatrjeval (tako kot tudi v izpodbijani odločbi), da z analizami tal, ki jih je vnašal skladno z javno nalogo Kmetijsko okoljskega programa po Protokolu vnosa podatkov in dokumentov za izdelane Programe aktivnosti v letih 2015 in 2016 (v nadaljnjem besedilu protokol vnosa), ne razpolaga več, saj so bile v njegovi posesti zgolj kratko obdobje, v času izvajanja navedene aktivnosti in skladno s pooblastilom kmetovalca, tako da mu je kmetovalec analizo izročil samo za namen vnosa v aplikacijo, katere upravljavka je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu Agencija), po izvedenem vnosu pa je organ analize v fizični obliki vrnil kmetovalcu. Po vpogledu IP v dokument Protokol vnosa podatkov in dokumentov za izdelane programe aktivnosti v letih 2015 in 2016, Ljubljana, februar 2017, je IP ugotovil, da je pri vnosu podatkov in skenirane dokumentacije v aplikacijo bilo podano navodilo, da se poleg vsakega GERK-a pripne skeniran sklop, kjer je analiza tal, ki je bila narejena za zapisan GERK ter vsi gnojilni načrti, ki so bili narejeni iz te analize tal (tč. 10). Poleg tega je bilo podano tudi navodilo o skeniranju dokumentov (tč. 6), iz katerega je IP sklepal, da organ kljub temu, da je analize tal v fizični obliki vrnil kmetovalcu, razpolaga z dostopom do skeniranih dokumentov, kar je organ potrdil v elektronskem sporočilu z dne 16. 7. 2018. Navedel je, da ima do podatkov in dokumentov, ki so se vnašali v aplikacijo Agencije, stalen vpogled zaradi izvajanja nalog, ki sodijo v sklop javne službe kmetijskega svetovanja. Na podlagi navedenega je IP, 19. 7. 2018, z dopisom, št. 090-128/2018/5, organ pozval, da mu posreduje konkretne zahtevane analize, ki jih je vnašal v aplikacijo skladno z javno nalogo po protokolu vnosa. Organ je tako 25. 7. 2018 IP posredoval sledeče dokumente:

  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3869 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5213 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3870 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3871 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5657 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3878 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3873 z dne 31. 7. 2013,
  • poročilo o preskusu, št. 05014/2010 z dne 22. 11. 2010,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3868 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5209 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5655 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5208 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3874 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1694 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5659 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1691 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5210 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1692 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5212 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2014/1693 z dne 27. 3. 2014,
  • rezultat analize, št. vzorca 2011/5656 z dne 19. 8. 2011,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3872 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3876 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3877 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5214 z dne 2. 8. 2012,
  • poročilo o preskusu, št. 05015/2010 z dne 22. 11. 2010,
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5207 z dne 2. 8. 2012,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3875 z dne 31. 7. 2013,
  • rezultat analize, št. vzorca 2013/3867 z dne 31. 7. 2013 ter
  • rezultat analize, št. vzorca 2012/5211 z dne 2. 8. 2012.

IP je tako ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje o obstoju informacije javnega značaja. Izvajanje javnopravnih nalog enega javnopravnega subjekta po naročilu drugega javnopravnega subjekta pa ni mogoče šteti za dejavnost, ki bi bila izvzeta iz dometa ZDIJZ, zato navedba organa, da ni lastnik ali upravljavec aplikacije Agencije in nima nikakršnih pooblastil za posredovanje zahtevanih informacij, ni utemeljena. Prav tako za odločitev v zadevi niso relevantne navedbe organa, da so analize tal in gnojilni načrti last kmetovalca, ki jih je pridobil proti plačilu na trgu in so rezultat izvajanja povsem tržne dejavnosti in ne del izvajanja javne službe. Po enajstem odstavku 21. člena in osmem odstavku 124. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17 in 5/18; v nadaljnjem besedilu Uredba) morajo upravičenci do kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil in plačil za ukrep ekološkega kmetovanja kopije analiz tal in gnojilnih načrtov v fizični obliki ali kot skenogram ob oddaji zbirne vloge poslati Agencije, ki izvaja upravne preglede. Agencija na podlagi Uredbe izvaja ukrepe razvoja podeželja, med katerimi so tudi kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP). Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva, ki so določena z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (5. člen). Ukrepi razvoja podeželja iz te Uredbe se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov (6. člen). Upravičenci morajo ob vstopu v ukrep KOPOP izpolnjevati tudi pogoj, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ob čemer morajo imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: program aktivnosti), ki je elektronski dokument, pripravljen v okviru svetovalne storitve (20. člen). Program aktivnosti vsebuje najmanj tudi podatke o analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo mineralna gnojila (21. člen), na čigar podlagi se izvede tudi upravni pregled (21. člen). Ker po 142. členu Uredbe Agencija izvaja tudi kontrolo izpolnjevanja obveznosti v zvezi z upravičenostjo do plačil za ukrepe razvoja podeželja, iz vsega navedenega izhaja, da so analize tal, ki jih je kmetovalec priložil organu, del dokumentacije, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za pridobivanje plačil in jih Agencija oz. po njenem navodilu organ, poseduje zaradi izvajanja javne naloge, ki sodi v njeno delovno področje.

Poleg tega je IP ugotovil, da gre pri dokumentih o analizah tal, ki jih je organ vnašal v aplikacijo skladno z javno nalogo po protokolu vnosa (in so navedeni v 1. točki izreka te odločbe od 1. do 30. alineje), za okoljske podatke, ki so po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ »absolutno javne informacije javnega značaja«. Ta določa, da se ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. S tem ZDIJZ sledi določilom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu Aarhuška konvencija), po kateri morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem. Navedeni konvenciji pa sledi tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg, v nadaljnjem besedilu ZVO-1), ki v 13. členu določa, da so okoljski podatki javni.

Aarhuška konvencija v 2. členu določa, da »okoljske informacije« pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki: a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov; b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju; c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavke b). Kateri podatki štejejo za okoljske podatke določa tudi 110. člen, in sicer so to zlasti podatki o: 1. stanju okolja in njegovih delov, 2. naravnih pojavih, 3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih), 4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah, 5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami, 6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona, 7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke, 8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka in 9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja. Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakor koli posegajo v okolje, to je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja ( 3. člen ZVO-1), torej tudi analize tal.

Prav tako organ razpolaga z analizami Nmin v tleh, saj jih je IP izročil že na ogledu in camera, in sicer:

  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 463 z dne 13. 6. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 462 z dne 13. 6. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 460 z dne 13. 6. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 465 z dne 13. 6. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 466 z dne 13. 6. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 119 z dne 19. 4. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 120 z dne 19. 4. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 121 z dne 19. 4. 2017,
  • izračun vsebnosti Nmin v tleh, št. vzorca 122 z dne 19. 4. 2017,
  • izvid za hitri rastlinski nitratni test, št. vzorca 144 z dne 20. 4. 2017,
  • izvid za hitri rastlinski nitratni test, št. vzorca 145 z dne 20. 4. 2017 ter
  • izvid za hitri rastlinski nitratni test, št. vzorca 146 z dne 20. 4. 2017,

pri čemer pa se je (tako kot v izpodbijani odločbi) skliceval, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj izdelava teh analiz v času vložitve zahteve ni bila del izvajanja javne službe. Podatki, ki se nanašajo na tržno dejavnost organa, pa niso informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. To storitev lahko proti plačilu izvaja vsakdo, kmetovalec pa je naročnik, plačnik in tudi lastnik navedenih dokumentov. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča, št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007. IP je ugotovil, da gre tudi pri dokumentih o analizah Nmin v tleh (in so navedeni v 1. točki izreka te odločbe od 31. do 42. alineje), za okoljske podatke, ki so po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javno dostopni podatki. Kot že rečeno, za okoljske informacije zaradi določil Aarhuške konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Sklicevanje organa na sodbo Vrhovnega sodišča iz leta 2007 pa je neustrezno, kajti razlage pojma »delovno področje« iz ZDIJZ, če gre v konkretni zadevi za okoljske informacije, s katerimi razpolaga organ, že zaradi (sekundarnega) prava EU, ki vključuje tudi Aarhurško konvencijo, ni mogoče enostavno prenesti iz sistema razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo, saj to razmejevanje (kot ga zagovarja organ v izpodbijani odločbi), pravo EU in interpretacija le-tega s strani Sodišča EU (vključno z Aarhuško konvencijo) ne pozna (tako tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 1435/2016-38 z dne 18. 7. 2018, tč. 28).

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane izjeme od prostega dostopa po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V zahtevanih informacijah so navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP pri tem pojasnjuje, da Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1), ki je bil veljaven predpis v času izdaje izpodbijane odločbe, ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. Enako velja tudi po začetku uporabe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, L 119/1).

V obravnavanem primeru ne gre za varovane osebne podatke pri tistih posameznikih, ki so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo kot javni uslužbenci oziroma funkcionarji. Gre za informacije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Gre namreč za osebe, ki so (ali so bile) zaposlene pri organu in so (ali so bile) javni uslužbenci oz. funkcionarji.

Prav tako niso varovani osebni podatki ime in priimek kmetovalca ter naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, saj podatki v zvezi s kmetijsko dejavnostjo, ki jo izvaja kmetijsko gospodarstvo, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ne uživajo varstva osebnih podatkov. Kot izhaja iz javnega pregledovalnika grafičnih podatkov MKGP-RKG, ki je namenjen vpogledu v javno dostopne podatke iz registra kmetijskih gospodarstev, je pod naslovom … sedež kmetijskega gospodarstva[1]. Po ustavno-sodni praksi (odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04) nimajo narave varovanih osebnih podatkov tisti podatki, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti poslovnega subjekta (ustavno sodišče se je v teh zadevah opredelilo do osebnih podatkov samostojnih podjetnikov). Po stališču IP pa je med poslovne subjekte v širšem smislu mogoče šteti tudi druge subjekte, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo dejavnost, tudi kmetovalce. Poleg tega je IP z vpogledom v Poslovni register RS (dostopen na www.ajpes.si) ugotovil, da je … vanj vpisan kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Med varovane osebne podatke na zahtevanih dokumentih tako ne sodijo tisti podatki o kmetovalcu oz. pridelovalcu kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji (ime, priimek, naslov), ki so prosto dostopni v Poslovnem registru, ki ga vodi AJPES, v katerega se nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji vpišejo na podlagi obvestila upravne enote o izdanem dovoljenju (četrti odstavek 7. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji).

V zvezi z naslovom na dokumentih, ki so navedeni v 1. točki izreka te odločbe od 31. do 42. alineje, je IP ugotovil, da navedeni podatek ni v povezavi z opravljanjem dejavnosti kmetijskega gospodarstva, saj je različen od naslova ali sedeža kmetijskega gospodarstva, in je kot tak varovan osebni podatek pridelovalca.

Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, absolutno javni, IP v postopek ni pozival stranskih udeležencev (naročnika analiz tal), saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. 

IP je tako zaključil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva in napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo prve stopnje delno odpravil in sam rešil zadevo tako, da je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbo je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.                                

svetovalka IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc=914285&feature=HS:19999700