Ljudska univerza Ormož - Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

POVZETEK:

Organ je z odločbo delno ugodil zahtevi prosilca za vpogled v razpisno dokumentacijo o izbranih izvajalcih programov v podporo družini za obdobje 2017/2020 in za posredovanje fotokopije obrazca 2: Prijava na razpis izbranih izvajalcev na način, da se v zahtevanih dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki. Stranski udeleženec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku med drugim upošteval dejstvo, da stranski udeleženec ni gospodarska družba in da lahko ima, kot javni zavod, poslovno skrivnost le izjemoma. V skladu z določbami ZGD-1 je najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru in ugotovil, da je ta izpolnjen. Ker je IP ugotovil obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, ni presojal še obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti. Ne glede na navedeno pa je upošteval še določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega razpisa namreč ni mogoče določiti tistih podatkov iz predloženih prijav, na podlagi katerih so bile prijave točkovane, saj jih je javnosti dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). IP je tako ugotovil, da so podatki v zahtevanih dokumentih javni, razen varovanih osebnih podatkov.

ODLOČBA:

Številka: 090-122/2018/2
Datum: 2. 7. 2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi Ljudske univerze Ormož, Vrazova ulica 12, 2270 Ormož (v nadaljevanju: stranski udeleženec), št. 5-88/2018-33 z dne 16. 4. 2018, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova ulica 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-41/2017/31 z dne 29. 3. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba stranskega udeleženca št. 5-88/2018-33 z dne 16. 4. 2018 zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 090-41/2017/31 z dne 29. 3. 2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

SONČEK – Zveza društev za cerebralno paralizo so.p., Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), je zahteval vpogled v razpisno dokumentacijo o izbranih izvajalcih programov v podporo družini za obdobje 2017/2020 ter fotokopijo obrazca 2: Prijava na razpis izbranih izvajalcev.

Organ je pozval na razpisu izbrane izvajalce k prijavi morebitne stranske udeležbe, na podlagi 44. člena ZUP.  Izbrani izvajalci so se na poziv organa odzvali. Stranski udeleženec je v odgovoru št. 5-88/2018-33 z dne 29. 1. 2018 navedel, da organu posreduje sklep o določitvi poslovne skrivnosti, iz katerega je razvidno, katere vsebine, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji za predmetni javni razpis, je stranski udeleženec označil za poslovno skrivnost, in so kot takšne zaupne narave. Odgovoru je priložil Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 11. 4. 2017.

Organ je nato izdal odločbo št. 090-41/2017/31 z dne 29. 3. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilca delno ugodil na način, da se prosilcu:
-    omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo izvajalcev izbranih na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje vsebin centrov za družine v letih 2017 – 2020, pri čemer se iz dokumentov izbrišejo osebni podatki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci;
-    posreduje fotokopija obrazca 2: Prijava na razpis izbranih izvajalcev, pri čemer se iz dokumentov izbrišejo osebni podatki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci.

Poslovna skrivnost

V utemeljitev svoje odločitve organ med drugim navaja, da se ima javnost zaradi zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev pravico seznaniti s podatki o tem, kako in za kaj so bila javna sredstva porabljena. Javni del prijave tako nedvomno predstavljajo podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, zato ni mogoče kot poslovne skrivnosti določiti tistih podatkov iz prijav, ki odražajo izpolnjevanje pogojev, saj so javnosti dostopni tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri razmerju s subjektom javnega prava se mora sopogodbenik – subjekt zasebnega prava zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev. Obstoj poslovne skrivnosti pri subjektih, ki niso gospodarske družbe, pa je potrebno presojati še bolj restriktivno. Nadalje navaja, da je predmetni razpis glede poslovne skrivnosti določal »Vsi podatki iz prijav, ki jih strokovna komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del prijave, ne more pa se nanašati na celotno prijavo.«. Ob tem je organ ugotovil tudi, da izbrani prijavitelji ob prijavi na razpis niso predložili izjav oziroma sklepov, s katerimi bi posamezne podatke ali dele prijave označili kot poslovno skrivnost, je pa stranski udeleženec posredoval sklep o poslovni skrivnosti naknadno. Ne glede na to, pa je organ ugotovil, da celoten obrazec št. 2 (z vsebinsko zasnovo projekta, usposobljenostjo za izvajanje vsebin – reference in izkušnje, trajnostjo izvajanja vsebin, strukturo in finančno projekcijo stroškov izvajanja vsebin ter sodelovanje z drugimi organizacijami, prispevek k zmanjševanju neenakosti) ne more predstavljati poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) . Obrazec št. 2 sicer vsebuje določene podatke, pri katerih bi lahko šlo za poslovno skrivnost po navedeni določbi, vendar škodni test ni pokazal, da bi lahko z razkritjem teh podatkov stranskemu udeležencu nastala škoda, saj ne gre npr. za finančne podatke o donatorjih, sponzorjih, lastnih ter drugih dohodkih društev ali javnih zavodov, ki bi jih drugi poslovni subjekti utegnili uporabiti za pridobivanje istih sredstev in bi lahko bil s tem stranski udeleženec finančno oškodovan. Organ je glede na določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ocenil, da so po določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ podatki v zvezi s porabo javnih sredstev javni. Po njegovem mnenju predstavljajo podatki v zvezi s postopkom dodeljevanja sredstev organa na javnih razpisih nedvomno podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Navaja tudi, da je bilo v predmetnem javnem razpisu med pogoji določeno tudi:
-    organizacije, ki kandidirajo za sredstva, morajo imeti zagotovljeno najmanj 20 % sofinanciranje za posamično proračunsko leto, kar dokazujejo z dokazili (pogodba o sofinanciranju vsebin za prijavljene vsebine, izjava o lastnih sredstvih, skupaj z dokazili o prilivu sredstev na TRR prijavitelja, donacije) – obrazec št. 8;
-    vsebine se ne smejo izvajati kot del programov javnih služb ali sofinanciranih programov iz drugih virov – obrazec št. 5;
-    so informacije javnega značaja in so dostopne za širšo javnost – obrazec št. 5.
Finančno ovrednoteno sofinanciranje je bil torej ključni sestavni del vloge vsakega posameznega prijavitelja, ki je želel kandidirati za pridobitev javnih sredstev. Transparentnost financiranja pa je ključna tudi v nadaljevanju postopka, saj seznanitev v zvezi s sofinanciranjem omogoča vpogled, ali prijavitelji izpolnjujejo skupna splošna merila. Zakritje teh podatkov bi tako pomenilo zanikanje tistega, kar je bistveno za transparentnost ter javni nadzor nad racionalnostjo, smotrnostjo in učinkovitostjo porabe javnih sredstev, in je smisel določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju organa so tako vsi podatki po zakonu javni in jih v skladu s 39. členom ZDG-1 ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost. Prav tako je bilo določeno, da so informacije o vsebinah javnega značaja in so dostopne za širšo javnost.

Avtorsko delo

Iz določbe 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah  in obstoječe sodne prakse izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje kot avtorsko delo, in sicer individualnost, intelektualnost oziroma duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Ob vpogledu v obrazce št. 2 je organ ugotovil, da ne gre za avtorsko delo, saj ni izpolnjen kriterij individualnosti. Za ta kriterij je po mnenju organa bistveno, da ima delo toliko izvirnih potez, da se ga lahko uvršča med avtorska dela. Če stvaritev vsebuje le nabor podatkov in dejstev, ni izpolnjen pogoj individualnosti in ta ni varovana kot avtorsko delo. V konkretnem primeru so prijavitelji na obrazcu št. 2 predstavili vsebino in cilj projekta, opredelili ciljne skupine in njihove potrebe, opisali načrtovane aktivnosti v okviru izvajanja vsebin, navedli terminski načrt, izvajalce vsebin, reference,… Predstavili so torej idejo svojega prijavljenega programa, namenjenega vsem družinskim članom, ki živijo v različnih oblikah družin v vseh življenjskih obdobjih, katerega cilj je kvalitetno preživljanje prostega časa, pridobivanja socialnih veščin in vzpostavljanja novih medsebojnih odnosov v družin v lokalnem okolju. Organ je poudaril, da se avtorskopravno varuje izraženost ideje in ne ideja sama. Dejstvo torej, da so se morali prijavitelji domisliti neke nove ideje, prijeme in aktivnosti za dosego cilje projekta, še ne pomeni, da izpolnjen obrazec št. 2 kot izraz teh idej izpolnjuje kriterij individualnosti. Za dosego tega kriterija bi moral biti projekt izražen na svojevrsten in izviren način (npr. v obliki pravljice, pesmi, slikovno,…), torej bi moral biti drugačen od ostalih projektov. Po pregledu obrazcev št. 2 je organ namreč ugotovil, da se izraženost med prijavitelji ne razlikuje toliko, da bi bilo mogoče te obrazce šteti za avtorska dela. Ideje vsebin niso napisane na poseben, izviren način in ne vsebujejo grafičnih elementov, ki bi se med seboj bistveno razlikovale. Prav tako raba besed in stavčnih struktur ni drugačna od običajne rabe teh elementov v vlogah na javne razpise. Po mnenju organa gre za klasično predstavitev prijavljenega projekta in ne izkazuje ustvarjalnega podviga avtorja, zato ni izpolnjen kriterij individualnosti. Poleg tega pa je organ na tem mestu ponovno poudaril, da so prijavitelji na razpis podali izjavo o izpolnjevanju in sprejemanju  razpisnih pogojev (obrazec št. 5), pri čemer je bil eden od pogojev tudi ta, da so informacije o vsebinah javnega značaja in so dostopne širši javnosti.

Osebni podatki

Organ je navedel tudi določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in v povezavi z njo 8. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov  . Organ je namreč ugotovil, da se na dokumentih nahajajo telefonske številke, imena in priimki, elektronski naslovi in drugi osebni podatki oseb, ki niso javni uslužbenci. Ker so posamezniki z navedenimi podatki določljivi in ker za posredovanje teh podatkov javnosti ni našel zakonske podlage, predstavljajo ti podatki izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil in odločil, da se osebni podatki na podlagi 7. člena ZDIJZ izbrišejo iz dokumentov po pravnomočnosti izpodbijane odločbe.

Stranski udeleženec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo št. 5-88/2018-33 z dne 16. 4. 2018. Navedel je, da je že v prijavi stranske udeležbe posredoval organu sklep o določitvi poslovne skrivnosti, iz katerega je razvidno, katere vsebine, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji, je označil kot poslovna skrivnost, in so torej zaupne narave. Po njegovem mnenju je lahko javni podatek povzetek projekta, višina financiranja, vsebine in izvedbene aktivnosti, ki so pripravljene za javnost, nikakor pa ne more biti javna vsebinska in idejna zasnova, ker vsi prijavljeni, ki so sicer izpolnjevali formalne pogoje razpisa, niso bili izbrani. Iz tega je tako mogoče sklepati, da je vsebinski del tisti, ki loči uspešne prijave od neuspešnih, in na podlagi katerega je stranski udeleženec pridobil projekt. Vsebina in način, kako je bila podana, je torej tista, ki je odločala, ali bo prijava uspešna. Ponovno je opozoril, da bo z razkritjem vsebine prijave nastala stranskemu udeležencu poslovna škoda, saj želi pridobiti podatke neuspešen prijavitelj. Sporno je tudi to, da želi pridobiti fotokopije prijave in ne le vpogleda v dokumentacijo. Gotovo jih lahko uporabi pri naslednji prijavi na razpis vsebin družinskih centrov.

Organ je pritožbo stranskega udeleženca posredoval, v skladu z 241. členom ZUP, prosilcu, z dopisom št. 090-41/2017/41 z dne 14. 5. 2018, ki se na dopis ni odzval.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo stranskega udeleženca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-41/2017/43 z dne 4. 6. 2018, poslal v odločanje IP. Organ je pritožbi priložil predmetno dokumentacijo. 

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

IP ugotavlja, da stranski udeleženec izpodbija odločbo organa v tistem delu, ki zadeva stranskega udeleženca, pri čemer se sklicuje na poslovno skrivnost, ki jo je opredelil v Sklepu o poslovni skrivnosti z dne 11. 4. 2017 (v nadaljevanju: Sklep) ter pri tem poudarja pomen idejne zasnove in vsebine prijave.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da s predmetno dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki, sporno je, ali so informacije, ki so predmet tega pritožbenega postopka, javno dostopne. Predmet presoje IP so tako dokumenti v zvezi s prijavo stranskega udeleženca, izbranega na Javnem razpisu za sofinanciranje vsebin centrov za družine v letih 2017 – 2020 (v nadaljevanju: Javni razpis) , ki ga je organ objavil v Uradnem listu Republike Slovenije  in na svojih spletnih straneh, in sicer obrazec št. 2 – Prijava na razpis in obrazec št. 10 – Dogovor o sodelovanju z drugimi organizacijami. Kot že navedeno, stranski udeleženec se v pritožbi sklicuje na poslovno skrivnost, kot poslovno skrivnost pa je s Sklepom določil navedena obrazca, zato sta ta obrazca predmet presoje IP.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V obravnavanem primeru se torej stranski udeleženec sklicuje na poslovno skrivnost zahtevanih podatkov, kot jo je določil v Sklepu, in ker so zahtevani podatki javnega zavoda in ne gospodarske družbe, za katero primarno veljajo določbe o poslovni skrivnosti po ZGD-1, se IP opredeljuje najprej do tega vprašanja. 

Po mnenju IP je potrebno ureditev poslovne skrivnosti po ZGD-1 razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu. Takšnemu stališču IP pritrjuje tudi dr. Urška Prepeluh v doktorski disertaciji Pravica dostopa do informacij javnega značaja (leto 2004, stran 207).  Ne glede na to, pa je potrebno upoštevati, da stranski udeleženec ni gospodarska družba in da lahko ima, kot javni zavod, poslovno skrivnost le izjemoma. Zavodi so namreč, v skladu z opredelitvijo po drugem odstavku 1. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) , organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Cilj delovanja zavodov torej ni delovanje na trgu. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odstavek 18. člena ZZ). V obravnavanem primeru pa gre celo za javni zavod, katerega ustanoviteljice je Občina Ormož. Javni zavodi se lahko ustanovijo za opravljanje javne službe in za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo (prvi in drugi odstavek 3. člena ZZ). Upoštevaje navedeno bi bilo mogoče v obravnavanem primeru zatrjevati poslovno skrivnost le izjemoma, torej le v tistih primerih, ko bi šlo za podatke, katerih razkritje bi vplivalo na konkurenčni položaj stranskega udeleženca kot javnega zavoda na trgu. 

K navedenemu pa IP dodaja še dejstvo, da je iz obveznih pogojev Javnega razpisa izhajalo, da se lahko prijavijo pravne osebe (društvo, zavod, socialno podjetje), ki imajo v ustanovitvenem aktu določeno neprofitno delovanje, ter ne delijo dobička ali presežka prihodkov nad odhodki, temveč ga vlagajo v razvoj dejavnost. Določeno je bilo tudi, da ne bodo sofinancirani samostojni podjetniki ali gospodarske družbe, razen socialnih podjetij. Javni razpis je bil torej namenjen subjektom, ki ne nastopajo na konkurenčnem trgu, kar IP navezuje na predhodno utemeljitev o omejeni uporabi poslovne skrivnosti javnega zavoda v obravnavanem primeru. 

Dostop do zahtevanih informacij se po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1 v določbah členov 39. in 40. Razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz pravne teorije , se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. 

Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da je subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru izpolnjen, saj je stranski udeleženec pravočasno določil podatke obrazca št. 2 in št. 10 kot poslovno skrivnost, in sicer s Sklepom. Glede na datum Sklepa je namreč stranski udeleženec določil poslovno skrivnost presojanih obrazcev v času posredovanja le-teh organu. Ker je IP ugotovil obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, ni presojal še obstoja objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.

Ne glede na navedeno pa je treba nadalje upoštevati še določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Navedena določba velja tako v primeru obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kot po objektivnem kriteriju. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi z navedeno določbo ZGD-1 je treba tako v obravnavanem primeru upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. 

V obravnavanem primeru je mogoče namreč ugotoviti, da gre za sofinanciranje vsebin iz javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen že zgoraj omenjena 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki vsem omogoča, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. IP ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, katere vsebine sofinancira organ ter v kakšni višini. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. 

Že iz pravne podlage Javnega razpisa izhaja, da gre v obravnavanem primeru za porabo javnih sredstev. Eno od pravnih podlag namreč predstavlja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik) , ki za neposredne uporabnike državnega proračuna med drugim ureja postopke, obrazce in druge dokumente za postopke dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna. Nadalje tudi iz samega besedila Javnega razpisa izhaja, da gre za proračunska sredstva, npr. pri točki »G. Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov«, kjer je med drugim navedeno, da je obdobje upravičenosti izplačil iz proračuna vezano na posamezno proračunsko leto od 1. 5. 2017 do 31. 12. 2020. V zvezi z izrednimi posrednimi stroški v letu 2017 pa je npr. navedeno tudi, da bodo morali izbrani prijavitelji pri porabi teh sredstev spoštovati pravila javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju  (točka »A. Upravičeni stroški). Ob tem IP še navaja, da zakonsko osnovo za izdajo Pravilnika predstavlja Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) , torej zakon, ki primarno ureja sestavo, pripravo in izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

Da bi zakritje izpolnjevanja obveznih meril in pogojev za sodelovanje na javnem razpisu bilo neupravičeno, izhaja tudi iz temeljnih načel javnih razpisov, saj morajo imeti kandidati (prav tako pa tudi najširša javnost) možnost preveriti, ali je organ sredstva delil zakonito, smotrno ter v skladu z merili in pogoji javnega razpisa. Tudi na področju javnih razpisov za nepovratno financiranje iz javnih sredstev veljajo (analogno pravilom javnega naročanja) posebna pravila, ki se jim morajo podrediti vsi, ki želijo pridobiti nepovratna javna sredstva. Če bi bilo namreč na področju javnih razpisov kandidatom dopuščeno, da bi povsem po lastni presoji označevali posamezne podatke, dokumente ali dele vlog na razpis za poslovno skrivnost, bi bil tako praktično izničen smisel javnosti javnih razpisov.  Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je odraz nadzorne funkcije sistema t.i. participativne (sodelovalne) demokracije, ki se najmočneje izraža prav preko pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dostop javnosti je dopusten, interes javnosti pa izražen vedno, kadar gre za porabo proračunskega denarja, in dostop v tem segmentu obenem ne pomeni nedopustnega posega v zasebnopravno sfero. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji velja politični nadzor s strani javnosti.  Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost ima zagotovo pravico vedeti, na podlagi katerih kriterijev, meril in pogojev organi javne oblasti trošijo javna sredstva. Analogno javnosti podatkov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev državnega financiranja, IP primeroma opozarja, da je na enak način urejena tudi javnost porabe javnih sredstev po ZJF. Določbi 53. člena navedenega zakona določata, da se lahko pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju, podatki o dodeljenih sredstvih pa so javni. Prav tako vsebuje določbe in načela o javnosti in transparentnosti tudi Zakon o javnem naročanju , v skladu s katerim so absolutno javni podatki specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Vsakemu prejemniku javnih sredstev je zakonodajalec z namenom zagotovitve načel transparentnosti in nadzora v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti.

K navedenemu IP še dodaja, da naj bi glede na podatke v obrazcu št. 2, torej glede na višino zaprošenih sredstev za sofinanciranje, znašala višina sofinanciranih sredstev s strani organa kar 80 % vseh sredstev oziroma stroškov za izvajanje vsebin, zato je nadzor javnosti po mnenju IP še posebej pomemben. Tudi za preostalih 20% sredstev je stranski udeleženec v obrazcu št. 2 navedel, da bodo ta zagotovljena iz lokalnega proračuna Občine Ormož, torej gre tudi v tem delu za javna sredstva.

Nadalje je IP z vpogledom v predmetni Javni razpis organa ugotovil, da je predmet sofinanciranje izvajanja vsebin centrov za družino kot podporne institucije v lokalnem okolju, ki je namenjena vsem družinskim članom, ki živijo v različnih oblikah družin v vseh življenjskih obdobjih. Namen razpisa je namreč vzpostavitev mreže izvajalcev, ki izvajajo vsebine centrov za družino na območjih, kjer ni podobnih vsebin ter jih približati družinam, z namenom kvalitetnega preživljanja prostega časa, pridobivanja socialnih veščin in vzpostavljanja novih medsebojnih odnosov v lokalnem okolju. Sofinanciranje iz proračunskih sredstev je torej v obravnavanem primeru v interesu družbe, zato je tudi iz tega razloga podan interes javnosti, da se seznani s porabo javnih sredstev.

Upoštevaje predhodno navedeno se IP tako v nadaljevanju konkretneje opredeljuje do meril za izbor programov v obravnavanem primeru. 

Pravilnik določa vsebino javnega razpisa v prvem odstavku 219. člena, v skladu s katerim morajo biti med drugim navedeni osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, pri čemer lahko neposredni uporabnik objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa (drugi odstavek 219. člena Pravilnika). Obvezni sestavni del razpisne dokumentacije je tako navedba vrste meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, način njihove uporabe in pomen posameznih meril (6. točka tretjega odstavka 220. člena Pravilnika). Zakonsko osnovo za podrobnejšo ureditev teh postopkov v Pravilniku pa, kot že navedeno, predstavlja ZJF, ki ureja javni razpis za dodelitev sredstev v določbah člena 106.i. Že predmetni zakon določa kot obvezno sestavino razpisa zahteve in merila za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev. Nadalje pa je mogoče ugotoviti tudi, da kot obvezno sestavino določa tudi zahtevo, da prejemnik sredstev pri porabi teh sredstev upošteva zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.

Iz Javnega razpisa tako izhaja, da bo organ izbranim vsebinam, ki bodo v skladu z merili za izbor dosegle ustrezno število točk, dodelil sredstva za stroške dela oseb in posredne stroške, za vsako posamično proračunsko leto. Merila za izbor programov so torej del Javnega razpisa (točka VII.). Gre za ocenjevalno lestvico, na podlagi katere so bili v skladu z Javnim razpisom izbrane vsebine, ki so dosegle najmanj 49 točk oziroma 65 % vseh možnih točk (od 76 možnih točk). Javni razpis je določil tudi prijavne obrazce in priloge, med katerima sta tudi presojana obrazca.

Upoštevaje predhodno navedeno javni del prijave na razpis nedvomno predstavljajo podatki, na podlagi katerih je organ točkoval vloge in so določeni kot razpisni kriteriji/merila. Po oceni IP za poslovno skrivnost v postopkih javnega razpisa tako ni mogoče v celoti določiti tistih podatkov iz predloženih prijav, na podlagi katerih so bile prijave točkovane, saj jih je javnosti dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Navedeno izhaja tudi iz besedila Javnega razpisa. Organ je namreč dodelil sredstva izbranim vsebinam, ki so v skladu z merili za izbor dosegle ustrezno število točk, pri čemer so dosegle najmanj 49 točk oziroma 65 % vseh možnih točk (od 76 možnih točk).

Stranski udeleženec je, kot že navedeno, določil kot poslovno skrivnost podatke v obrazcu št. 2 in obrazcu št. 10. IP se v nadaljevanju opredeljuje do vsebine posameznega obrazca.

Obrazec št. 2 – Prijava na razpis

IP je z vpogledom na spletne strani organa in v predmetni obrazec ugotovil, da je stranski udeleženec z vsebino izpolnil obrazec, ki je javno dostopen na spletnih straneh organa  in so ga morali izpolniti vsi prijavljeni subjekti.

Nadalje je IP z vpogledom v obrazec št. 2 ugotovil, da obsega konkretne podatke o:
-    vsebinski zasnovi projekta (predstavitev projekta, obvezne vsebine javnega razpisa, cilji izvajanja vsebin, aktivnosti v okviru izvajanja vsebin, ciljne skupine, reference prijavitelja, …),
-    trajnosti izvajanja vsebin,
-    strukturi in finančni projekciji stroškov izvajanja vsebin,
-    sodelovanju z drugimi organizacijami,
-    prispevku k zmanjšanju neenakosti.

Tako je npr. v prijavi določena tabela 1, po kateri so morali prijavitelji vpisati pri vsaki posamezni vsebini (npr. neformalno druženje) podatke o opisu ciljev vsebine, kvantitativne in kvalitativne kazalnike. Prav tako so morali npr. pri tabeli 2 vpisati ciljne skupine in pri vsaki od njih prepoznane potrebe, izbrano vsebino po III. točki razpisa (ki se nanaša na obvezne vsebine) in aktivnosti. Potrebno je bilo opisati metode dela za vsako izbrano aktivnost (tabela 3), cilje za vsako aktivnost (tabela 4), načine vključevanja ciljnih skupin (tabela 5), opisati prispevek k zmanjšanju neenakosti v družbi, navesti supervizorja za izvajanje vsebin in število ur supervizije (tabela 7). Pri izvajalcih je bilo potrebno vpisati stopnjo in smer izobrazbe, leta zahtevanih izkušenj po pridobljeni izobrazbi, način zaposlitve (redno delovno razmerje, po pogodbi) in število ur v posameznem koledarskem letu od 2018 do 2020 (tabela 8), pri referencah pa naslov sofinanciranega programa/projekta, področje, ki ga je pokrival, leta sofinanciranja in vire sofinanciranja (tabela ). Pri strukturi in finančni projekciji stroškov izvajanja vsebin je bilo potrebno med drugim zapisati višino zaprošenih sredstev in višino sofinanciranih sredstev iz drugih virov (finančna tabela 1), vsa sredstva iz drugih virov, z opredelitvijo strukture, vira in deleža v odstotku celotne vrednosti vsebin (finančna tabela 2). Obrazec vključuje tudi podatke o stroških plač in drugih povračilih stroškov v zvezi z delom za vsakega zaposlenega po letih sofinanciranja (finančna tabela 4), podatke o lokalni skupnosti, ki neposredno financira vsebino, višino sofinanciranih sredstev in delež sofinanciranja glede na skupno vrednost vsebin glede na posamično proračunsko leto (finančna tabela 7), pa tudi podatke o organizacijah, s katerimi bo stranski udeleženec sodeloval v okviru prijavljenih vsebin in način sodelovanja (tabela 10). Stranski udeleženec je torej v obrazec št. 2 vpisal podatke, ki jih je zahteval organ, in vpisal jih je po navodilih organa.

IP je vpogledal tudi v merila po ocenjevalni lestvici, ki so bila objavljena z Javnim razpisom, in se nanašajo na:
-    vsebinsko ustreznost, torej usklajenost vsebin z namenom in cilji razpisa, skladnost vsebin s potrebami ciljnih skupin,  zagotavljanje učinkovitosti izvajanja vsebin (metode dela, aktivnosti);
-    reference, vrednotenje in zagotavljanje trajnosti izvajanja vsebin, in v tem okviru je ocenjeval izkušnje zaposlenih v okviru prijavljenih vsebin reference prijavitelja, vrednotenje (spremljanje) prijavljenih vsebin in zagotavljanje trajnosti izvajanja vsebin;
-    sofinanciranje (ali je finančni načrt izvajanja vsebin realno ovrednoten, ali je finančna konstrukcija jasno zapisana, opredelitev sofinanciranja izvajanja vsebin s strani lokalne skupnosti), in
-    pod »drugo« so kot merila navedene zunanje površine in povezovanje z drugimi institucijami.

Ugotoviti je torej mogoče, da so bili podatki iz obrazca št. 2 relevantni pri presoji meril po ocenjevalni lestvici. Tako je npr. število točk odvisno od izkušenj zaposlenih v okviru prijavljenih vsebin (od nobene točke, pa do točke 1, ko imajo vsi zaposleni  zahtevane izkušnje in točke 4, ko vsi zaposleni v povprečju presegajo zahtevane izkušnje za najmanj 9 let). Npr. pri merilu, ali je bil prijavitelj že sofinanciran, je število točk odvisno od števila sofinanciranih vsebin/programov/projektov (od nobene točke, če prijavitelj še ni imel nobene sofinancirane vsebine/programa/projekta, pa od ene točke za 1 sofinancirano vsebino/program/projekt in do štirih točk za 4 ali več sofinancirane vsebine/programov/projektov). Točkovanje npr.  tudi delež sofinanciranja od skupne vrednosti vsebin s strani lokalne skupnosti (nič točk za manj kot 2 %, pa od ene točke za od 2 do manj kot 4 % in do štirih točk, če je delež 10 in več %).

IP je torej ugotovil, da so bili podatki iz obrazca št. 2, ki ga je posredoval stranski udeleženec, relevantni pri odločanju organa o dodelitvi sredstev za sofinanciranje na podlagi Javnega razpisa, zato so ti podatki javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že navedeno, to pomeni, da se dostop do teh podatkov ne more omejiti zaradi varstva poslovne skrivnosti, ker gre za podatke, ki so javni po zakonu. IP je tako sledil utemeljitvi organa, da se po določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni.

Obrazec št. 10 - Dogovor o sodelovanju z drugimi organizacijami

Nadalje je IP ugotovil, da je stranski udeleženec predložil več obrazcev št. 10. Posamezni obrazci obsegajo subjekte sodelovanja s stranskim udeležencem v primeru izbora na Javnem razpisu in vsebino dogovora. Tudi obrazec št. 10 je določil organ in je prav tako dostopen na spletnih straneh organa. 

V izogib ponavljanju se IP sklicuje na predhodno utemeljitev, zakaj je dopusten tudi dostop do podatkov v obrazcih št. 10 ter ponovno poudarja, da ni mogoče kot poslovno skrivnost v postopkih javnega razpisa določiti tistih podatkov, na podlagi katerih so bile prijave točkovane. Torej tudi obrazce št. 10 je javnosti dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot že navedeno, so morali prijavitelji v obrazcu št. 2 zapisati vse organizacije, s katerimi bodo v okviru prijavljenih vsebin sodelovali, in pri tem opredeliti tudi njihovo vlogo (tabela 10). Pred izpolnjeno tabelo 10 pa je v obrazcu št. 2 še navodilo, da mora biti način sodelovanja razviden iz dogovora o sodelovanju, ki je obvezna priloga k razpisni dokumentaciji. Iz obrazcev št. 10 je tako razviden konkreten način sodelovanja prijavitelja z drugimi organizacijami. Nadalje pa je mogoče iz ocenjevalne lestvice ugotoviti tudi, da je pri merilu »povezovanje z drugimi institucijami« relevantno, da se izvajalec povezuje z drugimi institucijami, ki se smiselno vključujejo v izvedbo prijavljenih vsebin. Povedano drugače, pri izboru ni bilo pomembno zgolj število institucij, s katerimi naj bi izvajalec vsebine sodeloval, ampak tudi to, da je sodelovanje druge institucije ustrezno vsebini prijavljene vsebine.

IP je torej ugotovil, da so bili tudi podatki iz obrazcev št. 10, ki jih je posredoval stranski udeleženec, relevantni pri odločanju organa o dodelitvi sredstev za sofinanciranje na podlagi Javnega razpisa, zato so ti podatki javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP še navaja, da gre v dveh primerih sodelovanja z drugimi institucijami (od štirih) za javna zavoda, s tem da bo njihovo sodelovanje mogoče javno prepoznati, zato ga tudi iz tega razloga ni mogoče opredeliti za poslovno skrivnost.

Nenazadnje je mogoče ugotoviti še, da so prijavitelji, torej tudi stranski udeleženec, podpisali med drugim izjavi:

-    da se strinjajo z javno objavo podatkov o izvajanju vsebin ter odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
-    so v celoti seznanjeni z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo ter se strinjajo in sprejemajo vse pogoje, navedene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. 

IP se tako strinja z navedbo organa v izpodbijani odločbi, da so celo subjekti zasebnega sektorja omejeni pri določanju poslovne skrivnosti pri razmerju s subjekti javnega sektorja. Tudi iz sodne prakse  izhaja, da se mora subjekt zasebnega sektorja zavedati, da je njegova zasebnost omejena s tem, ko vstopi v poslovno razmerje z javno-pravnim subjektom. Ob tem pa IP poudarja, da v konkretnem primeru stranski udeleženec sploh ni subjekt zasebnega prava, saj gre za javni zavod, katerega določitev poslovne skrivnosti je zelo omejena in ki je bil izbran na Javnem razpisu za dodelitev javnih sredstev. Povedano drugače, IP ne more slediti mnenju stranskega udeleženca, da mu bo z razkritjem vsebine prijave nastala poslovna škoda, ker želi podatke pridobiti neuspešen prijavitelj. Predmet in namen Javnega razpisa sta v interesu družbe, gre za porabo javnih sredstev, izvajalec pa je javni zavod, katerega cilj ni delovanje na konkurenčnem trgu. Tudi če se javnost seznani z idejno zasnovo stranskega udeleženca, to ne onemogoča njegovega morebitnega izbora na naslednjem morebitnem razpisu, saj je lahko razlika že npr. pri povezovanju z drugimi subjekti, ki so relevantni pri takem projektu. Da ima interes javnosti pri porabi javnih sredstev določeno težo, je določil že sam zakonodajalec z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se v razpisni dokumentaciji, torej tudi pri zahtevanih obrazcih, prekrijejo osebni podatki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci.

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ob tem IP ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana pred 25. 5. 2018, zato se v konkretnem primeru glede varstva osebnih podatkov uporablja ZVOP-1 in ne še Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov .

V času izdaje izpodbijane odločbe veljavni ZVOP-1 je kot osebni podatek določal katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Imena in priimki posameznikov, podpisi, izobrazba, leta zahtevanih delovnih izkušenj, ki so navedeni na predmetnih dokumentih, so nedvomno osebni podatki posameznikov, vendar to ne pomeni, da so tudi varovani.

Osebni podatki se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Pravne podlage za obdelavo podatkov v javnem sektorju, v katerega se po ZVOP-1 uvršča organ, določa 9. člen ZVOP-1. Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz tretje točke 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti . Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Pri ugotavljanju, ali so v zahtevanih dokumentih osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je torej potrebno ugotoviti: 
-       ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in 
-       ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1. 

IP je ugotovil, da obrazec št. 2 in obrazec št. 10 obsegata osebne podatke fizičnih oseb, in sicer:
-    ime in priimek supervizorja (obrazec št. 2);
-    ime in priimek izvajalca vsebine, stopnjo in smer njegove izobrazbe, leta zahtevanih delovnih izkušenj po pridobljeni izobrazbi, način zaposlitve (redno delovno razmerje, po pogodb) in število ur v posamičnem koledarskem letu (obrazec št. 2);
-    podpis odgovorne osebe prijavitelja, torej stranskega udeleženca, ter ime, priimek in podpis odgovorne osebe podpisnika dogovora (obrazci št. 10).

Upoštevaje določbe ZVOP-1 in razpisne pogoje tako po mnenju IP niso javno dostopni osebni podatki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci, kot to izhaja že iz izpodbijane odločitve organa. Ob tem IP še navaja, da so osebni podatki, ki predstavljajo izpolnjevanje pogojev (stopnja in smer izobrazbe, vrsta izobrazbe, …), v tabeli 8 obrazca št. 2 javno dostopni, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na način, da osebe niso določene oziroma določljive. Glede na Javni razpis je IP namreč ugotovil, da merila med drugim zahtevajo tudi »ustrezno kadrovsko zasedbo za izvedbo programa«. IP pa ob tem pojasnjuje tudi, da prejemnik javnih sredstev v obravnavanem primeru ni posamezna fizična oseba, ampak javni zavod. 

Kot varovanih osebnih podatkov pa ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru  in Zakona o sodnem registru . 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ter ugotovil, da slednje ne obstajajo. 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena, zato jo je zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ.dipl.prav.,
svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka