prosilka - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dokumentacijo v zvezi z opravljenim inšpekcijskim pregledom oz. ugotovitvami prekrškovnega postopka zoper upravljalca večstanovanjskega objekta. Organ je zahtevo zavrnil, ker zahtevana dokumentacija ne obstaja. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, saj v postopkih, ki jih je vodila stanovanjska inšpekcija niso bili pridobljeni dokumenti, ki jih zahteva prosilka, prav tako v inšpekcijskem, kot tudi v prekrškovnem postopku, stanovanjski inšpektor ni izdal odločbe ali izrekel drugega ukrepa in tudi ne vložil obdolžilnega predloga, saj kršitev zakona ni bila ugotovljena.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-119/2018/4
Datum: 13.6.2018

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi……….(v nadaljevanju prosilka), z dne 28.5.2018, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-50/2018-8, z dne 17.5.2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke z dne 28.5.2018 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-50/2018-8, z dne 17.5.2018 se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 23.4.2018 na organ naslovila zahtevo za posredovanje kopij dokumentov v zvezi z opravljenim inšpekcijskim pregledom oz. v zvezi z ugotovitvami prekrškovnega postopka zoper upravljalca večstanovanjskega objekta Suprastan, ki je bil voden pod št. 06171-22/2018, in sicer:
-    kopijo inšpekcijskega zapisnika, sklepa, odločbe z nezakritimi osebnimi podatki,
-    končno poročilo in končni obračun Atrij,
-    prenos denarnih sredstev na Suprastan,
-    dinamiko plačil za prenovo strehe na Dečkovi 25A, Celje (2016-2017),
-    račune: 12/2016-15.000r€, 12/2016-7.911,58€, 73/2016-16.850,48€,
-    stanje v RS od. 3. 2017 do junija 2017.

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 090-50/2018-8, z dne 17.5.2018. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da je uradna oseba za  posredovanje IJZ ob pregledu evidenc o zadevah in dokumentih v IRSOP ter spisov v navedenih zadevah, ugotovila, da je stanovanjska inšpekcija o obravnavani vsebini vodila inšpekcijski postopek  št. 06171-22/2018 in prekrškovni postopek št.7100-99/2018, vendar pa v navedenih spisih in drugih evidencah organ ne razpolaga z  dokumentacijo, ki jo prosilka zahteva. Na podlagi navedenega je organ zavrnil zahtevo prosilke, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, saj manjka eden izmed pogojev, to je razpolaganje z informacijo.

Dne 28.5.2018 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-50/2018-8, z dne 17.5.2018, v kateri je ponovno navedla, da želi pridobiti zahtevano dokumentacijo, za katero se strinja, da osebni podatki ostanejo zakriti. V nadaljevanju prosilka še navaja pomen pridobitve odločbe stanovanjske inšpekcije, predvsem zato, ker se sprašuje, ali še ima smisel podajati vloge za inšpekcijski nadzor, če stanovanjska inšpekcija ne ukrepa zoper kršitelje zakonov.  

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-50/2018/13, z dne 30.5.2018, poslal IP.

Glede pritožbenih navedb je organ še pojasnil, da je prosilka od stanovanjske inšpekcije v zvezi z njenimi dopisi prejela več odgovorov in pojasnil.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilke dostop do kopij dokumentov v zvezi z opravljenim inšpekcijskim pregledom oz. prekrškovnim postopkom zoper upravljalca večstanovanjskega objekta Suprastan, ki je bil voden pod št. 06171-22/2018. 

IP bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil, poleg tega ni sporno, da gre za informacijo javnega značaja po splošni definiciji iz 1. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti obstajajo.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ in da informacija izvira iz delovnega področja organa. Izkazan pa mora biti tudi obstoj drugih dveh pogojev za opredelitev informacije javnega značaja, torej da organ z informacijo razpolaga in da se ta nahaja v materializirani obliki. Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. 

Organ je že v odgovoru na pobudo za ukrepanje št. 06171-22/2018-3 z dne 22.01.2018 pojasnil svoje pristojnosti za ukrepanje v skladu z 2. odstavkom 124. člena Stanovanjskega zakona, ter nato še v Obvestilu pobudniku za ukrepanje  na podlagi 18. člena Uredbe o upravnem poslovanju št. 06171-22/2018-8 z dne 25.1.2018, da gre v inšpekcijskih postopkih za varovanje javne koristi in da organ začne postopek po uradni dolžnosti. Tako se prijave vlagateljev lahko štejejo le kot morebitna pobuda za uvedbo inšpekcijskih postopkov, ne predstavljajo pa podlage za začetek postopka.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP pozval organ na dodatna pojasnila oz. dokumente z dopisom št. 090-119/2018/2 z dne 7.6.2018. 

Organ je z dopisom št. 090-50/2018/15 z dne 12.6.2018 odgovoril na poziv IP in pojasnil, da v postopkih, ki jih je vodila stanovanjska inšpekcija pod št. 06171-22/2018 in št. 7100-99/2018, niso bili pridobljeni dokumenti, ki jih zahteva prosilka, prav tako v inšpekcijskem, kot tudi v prekrškovnem postopku, stanovanjski inšpektor ni izdal odločbe ali izrekel drugega ukrepa in tudi ne vložil obdolžilnega predloga, saj kršitev zakona ni bila ugotovljena. Organ še dokazuje svoje navedbe z izpisom iz evidence dokumentarnega gradiva, s popisom in kratko vsebino dokumentov v navedenih spis št. 06171-22/2018 in št. 7100-99/2018.

Glede na pojasnila organa IP ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v njegove navedbe, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP ni pristojen, da bi se spuščal v vsebinsko presojo vprašanja, zakaj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga oz. v vprašanje, ali bi z njimi moral razpolagati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.
Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem IP še dodaja, da iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno, tako ne predstavljajo informacij javnega značaja.

Na koncu IP še dodaja, da se ni ukvarjal z vprašanjem izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ko organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, zato so navedbe prosilke v pritožbi v tem delu brezpredmetne, saj ne organ, ne IP ne moreta presojati izjeme, če informacije pri organu ne obstajajo.

Po preučitvi celotne zadeve je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Pripravila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:           
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka